Archive for November, 2009

Ambientalno inteligenten v Salzburgu

Saturday, November 21st, 2009

Te dni se mudim v Salzburgu na Evropski konferenci o ambientalni inteligenci. V nasprotju s prejšnjima dvema letoma sem imel tokrat tudi referat, na katerega sem še kar ponosen. Sicer ni ravno hudo visoka znanost, je pa vendarle naša najboljša objava s tega področja. Glede na to, da je bilo na konferenco menda sprejetih samo 30 % poslanih prispevkov, preveč zanič ne more biti. V referatu sem predstavil delo na projektu Confidence (za katerega sem že zapisal, da moram o njem povedati kaj več, pa mi zaenkrat še ni uspelo). Prispevek je sicer nastal na začetku leta (a so nam ga najprej na dveh imenitnejših konferencah zavrnili), tako da ni več povsem aktualen, vseeno pa pove nekaj zanimivih reči o prepoznavanju preprostih aktivnosti (hoje, sedenja, ležanja, padanja …) in prepoznavanju nenavadne (bolezenske) hoje iz senzorskih podatkov. Pa par lepih grafov vsebuje, posebej na prosojnicah, kjer so v barvah. Tudi moje izvajanje na odru je bilo menda v redu, čeprav dopuščam, da tako iz prijaznosti pravita le sodelavca, ki sta tu z mano.

Na konferenci je bilo nekaj uporabnih referatov, predvsem na temo prepoznavanja aktivnosti. Vseč mi je bil nek Kitajec, ki je razložil, kako s skritmi markovskimi modeli prepoznati (skupne) aktivnosti dveh ljudi. Njegova metoda sicer ni strašno kompleksna, se pa zdi zelo smiselna in tudi dobro jo je opisal, tako da bi jo veljalo preizkusiti (za nas bi bila dovolj različica za eno osebo). Če se bo obnesla, jo lahko uporabimo v Confidencu, sicer se bomo pa v člankih hvalili, da naše metode delajo bolje, kar je tudi nekaj vredno.

Mogoče je bilo letos na konferenci malo manj referatov, ki so opisovali (odštekane) primere uporabe ambientalne inteligence. Od takih me je pritegnil eden, ki se je ukvarjal z inteligentnim nakupovanjem. Nakup se je začel s pametnim hladilnikom, za katerega sicer moj šef pravi, da je eden izmed dveh znakov neumne uporabe ambientalne inteligence (poleg samodejnega prižiganja in ugašanja luči, ki menda res ni prehudo uporabno). No, meni je zamisel o hladilniku, ki ve, kaj je v njem, ki zna opozarjati na roke uporabe in pomaga pri sestavljanju nakupovalnega seznama, prav všeč. Z njim je povezan pameten voziček v trgovini, v katerega se nakupovalni seznam prenese in ki kupca potem vodi po trgovini. Odlično! Žal ima tovrstna tehnologija zaenkrat resno oviro pri prenosu v prakso: temelji na značkah RFID, s pomočjo katerih pametne naprave prepoznavajo izdelke. To so značke, ki znajo oddati radijski signal, katerega čitalnik zazna na daljavo (recimo kak meter). Njihovi težavi sta, da so za široko uporabo še malce predrage in da utegnejo na kup načinov ogrožati zasebnost, zato se (še) ne uporabljajo.

Smo pa videli tudi prav klavrn primer uporabe ambientalne inteligence. To je bila ambientalna lutka za v trgovino, ki ni bila nič drugega kot preprost 3D model na zaslonu, ki se je znal obračati proti gledalcu. Pa še oblačila, ki so bila na lutki razstavljena, so bila skrajno dolgočasna. Avtorji so med kupci naredili raziskavo o tem, kaj si o njihovem umotvoru mislijo, v kateri so izprašali tiste, ki so za lutko pokazali zanimanje. Izsledek raziskave je bil, da je lutka kupcem všeč. Kakšno presenečenje! Kako je bil ta prispevek sprejet na konferenco, sicer ne vem, a morda je igralo kaj vloge to, da je bil eden izmed avtorjev predsednik konference.

Kot lani je bila odlična konferenčna večerja, ki smo si jo tokrat privoščili v nadvse imenitni utrdbi Hohensalzburg nad mestom. Pred večerjo smo imeli kratek ogled utrdbe, potlej so pa pred nas zložili velike količine precej okusne hrane v srednjeveškem duhu. Spremljale so jo prav tako velike količine piva, za katerega sam sicer nič ne maram, nekateri konferenčniki so si ga pa pošteno privoščili. Na koncu smo se šli še srednjeveške igre: metanje podkev na nekakšno stojalo, streljanje s samostrelom in štafeto s parom deščic, na katerih si moral stati (najprej si eno postavil na tla, stopil nanjo, drugo postavil prednjo, se prestopil, prvo prestavil itd.). Naša ekipa je žal izgubila (zmagoviti smo bili samo pri streljanju), je bilo pa vseeno zabavno.

Utrdba Hohensalzburg

Utrdba Hohensalzburg

Metanje podkev

Metanje podkev

Avira AntiVir in njegove muhe

Sunday, November 1st, 2009

Ko sem pred časom izbiral protivirusni program za domači računalnik, so pri AV Comparatives (to je spletna stran, ki se ukvarja s primerjavo tovrstnih programov) najbolje ocenili Avira AntiVir. Ker ni bil drag, sem si ga omislil in večinoma mi dobro služi. Malce sitno je le, da je nagnjen k proženju lažnih alarmov, ampak ta težava se ne pojavlja prepogosto.

Pri Jelki sem na stacionarni in prenosni računalnik namestil brezplačno različico taistega protivirusnika. Njegova edina resna slabost v primerjavi s plačljivo različico je, da ne sodeluje z e-poštnimi programi, a glede na to, da tu oba uporabljava spletno e-pošto, je to povsem nepomembno. Nekoliko nadležno je tudi, da občasno teži z reklamami za plačljivo različico, a to se da enostavno odpraviti. Postopek je opisan tule – njegova ideja je, da reklamnemu programčku (ki je ločen od protivirusnika) preprosto odvzameš pravice za izvajanje. Na taisti strani tudi piše, kako izključiti pojavljanje Avirinega logotipa ob zagonu računalnika.

Danes sem se pa bodel s še eno hibo brezplačne različice Avira AntiVira – počasnega osveževanja podatkov o virusih. To težavo opažam že kak mesec in videti je, da ima dva vzroka. Prvi je preobremenjenost strežnikov za uporabnike brezplačne različice in tu lahko le upam, da bodo pri Aviri dobre volje in jih okrepili. Drugi pa je, da program iz neznanih razlogov do strežnikov poizkuša dostopati prek IPv6 (o tem je govora denimo tule). To se zdi precej neumno, a pri Aviri težave sploh nočejo priznati, kaj šele odpraviti. Čudno. No, če počakaš dovolj dolgo, se podatki o virusih vendarle osvežijo, a precej bolj vesel bi bil, če bi tega čakanja ne bilo (in včasih ga tudi ni bilo).

Ko sem se že ravno ukvarjal s protivirusnimi programi, sem še pogledal, kaj pravi zadnje poročilo AV Comparatives. Avira AntiVir je še vedno odličen (čeravno še vedno proži preveč lažnih alarmov), najboljši pa je bil tokrat G Data AntiVirus. Licenca za en računalnik stane sicer nekoliko več kot pri Aviri, za tri računalnike je pa cenejša. Če bi kupoval danes, bi se bržkone odločil za tega. Ali pa bi si omislil brezplačni Avast! – od brezplačnih se je izkazal najbolje in tudi za plačljivimi ni bistveno zaostajal, tako da je morda še najboljša izbira. Če seveda nima kakih zoprnih muh, ki iz preizkusa niso razvidne in ki ti začno kravžljati živce, ko ga namestiš.