Arhiv kategorij: Denarci

Kapitalskodohodninski razplet

Pred časom sem tarnal nad oddajanjem napovedi dohodnine od dobička iz kapitala. Predvsem me je mučilo, da nisem vedel, ali moram v obrazec vpisati vse nakupe točk vzajemnih skladov, tudi če sem jih prodal le majhen del, in ali nakupne cene revaloriziram sam. Po e-pošti sem o obojem pobaral dacarje, ki so se kar izkazali: v slabem tednu so mi odgovorili po telefonu. Dejali so, da naj se pri vpisu nakupov ravnam po tistem, kar mi bo poslala družba za upravljanje (kot bomo videli kasneje, ta nasvet ni bil uporaben, ampak ne po krivdi davkarije; k sreči sem dobil tudi vtis, da ja dovolj, da vpišem samo tisto, kar dejansko vpliva na odmero davka). Za revalorizacijo so pa rekli, da bodo poskrbeli oni (to vprašanje je mučilo precej ljudi in odgovor se je pojavil tudi na več spletnih straneh).

Ker si lastim točke kar precej vzajemnih skladov (najbrž preveč, razlogi za to so pa zgodovinski), sem imel priložnost primerjati več družb za upravljanje. Takole so se izkazale (od domnevno najboljše do nedvomno najslabših):

  1. Pri Triglavu DZU so zatrdili, da če bi bil letos prodal točke kakega njihovega sklada, bi mi zanj poslali izpolnjen popisni list za dohodnino.
  2. Pri Medvešku Pušniku DZU in Probanki DZU so rekli, da bi mi v primeru prodaje točk poslali podatke, ki bi jih moral samo prepisati v popisni list.
  3. Pri Iliriki DZU in Raiffeisen Krekovi banki niso za to, da bi laže izpolnil dohodninsko napoved, naredili prav nič. Največji hudič pri tem pa je, da sem letos prodal nekaj točk skladov, ki jih upravljajo prav ti dvoji. Garjavci!

Kljub bednosti zadnjih dveh upravljalcev sem dohodninsko napoved danes oddal, zdaj pa samo upam, da pri izpolnjevanju nisem kaj zamočil.

Dopolnilo:
Od Raiffeisna so mi teden dni pred rokom za oddajo celo uspeli poslati popisni list, vendar so ga izpolnili narobe. Bravo!

Kljukci iz Kapitalske družbe

Ko smo že ravno pri finančnih temah, obdelajmo še to. Pred dnevi mi je Kapitalska družba poslala pismo, v katerem so se – kot lani – pohvalili, kako dobro da gospodarijo z mojim denarjem (beseda teče o dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence). Pa pojdimo po vrsti.

Prvi greh je, da govorijo o eurih. Eurih! Že da nam je vrla EU vsilila ta u v zakonodaji, je dovolj slabo, da ga uporabljajo še tile faloti, je pa prav nemarno.

Naslednja capinščina je spodnji graf: videti je, kot da kaže nekaj, kaj je dramatično zraslo – dokler človek ne pogleda merila. Grdobe!

Capinski graf

In za konec je tu donos, ki so ga pridelali: iz grafa je razbrati, da ga je (enako kot lani) 3,6 %, kar je pri 2,8 % inflacije ena navadna revščina (še hujša kot lani, ker je bila predlanska inflacija 2,3 %). K sreči se nekaj govori o tem, da bodo pokojninski skladi smeli posegati tudi po bolj tveganih in bolj donosnih naložbah, kar je za tiste, ki imamo do pokoja še nekaj desetletij, prav gotovo edino smiselno. 

Dohodnina od dobička iz kapitala

Letos je prvič treba oddati ločeno dohodninsko napoved za dobiček od prodaje točk vzajemnih skladov, delnic itd. Dobra novica je, da se jo – enako kot navadno dohodninsko napoved – da oddati elektronsko prek spletne strani eDavki. Slaba novica pa je (in glede na to, da govorimo o davčnih obrazcih, braz slabe novice pač ne more iti), da je ta napoved preklemansko zapletena, posebej v elektronski različici.

Prvi problem je, da ima elektronska različica zelo skopo pomoč (v nasprotju z navadno dohodninsko napovedjo, kjer je pomoč kar spodobna). Poleg tega govori o nekakšnih popisnih listih, za katere uporabnik nikakor ne more vedeti, kaj so – dokler si ne ogleda papirnate različice, kjer vidi, da se napovedi za vsak vzajemni sklad, delnico itd. priloži ločen list s seznamom nakupov in prodaj. Papirnata različica vsebuje tudi navodila, ki večino nejasnosti razložijo, vendar je precej butasto, da je za uporabo e-obrazca potreben papirnat obrazec.

Žal pa navodila ne pojasnijo vsega. Manjša težava je, da ne vem, ali moram vpisati denimo tri nakupe točk nekega vzajemnega sklada, tudi če sem točk prodal samo toliko, kot sem jih kupil pri prvem nakupu (manjša zato, ker najbrž ne bo hudo narobe, karkoli storim). Večje težava pa je, da se nakupne cene točk, ki si jih lastim več kot eno leto, revalorizirajo s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin (tako pravijo denimo tule), pri čemer ni jasno, ali moram to storiti sam ali bodo to naredili dacarji. Smiselno bi bilo, da bi naredili dacarji, ampak ali jim lahko zaupam, da bodo res? Kajti več davka, kot je treba, kajpada ne bi rad plačal, po drugi strani se mi pa ne ljubi ugotavljati, kakšni ti koeficienti so (tile podatki, ki jih ponuja Statistični urad, so očitno zastareli, mogoče pa se pravi najdejo tule). In ko smo že pri smiselnosti: smiselno bi bilo tudi, da bi dacarji zneske v tujih valutah sami pretvorili v SIT, da ne bi bilo treba vsakemu izpolnjevalcu posebej brskati po arhivu tečajev Banke Slovenije, sploh ker je ta sila nepraktičen, ampak tega žal ne kanijo storiti (če bi stremeli k olajšanju življenja državljanov, pač ne bi bili pravi uradniki). Sem jih o obeh težavah pobaral po e-pošti, pa bomo videli, če bodo kaj odgovorili. Mogoče se pa celo tule najde kak znalec, čeprav zaenkrat ne kaže najbolje.

Za konec naj omenim še eno potencialno zelo koristno možnost pri elektronski oddaji kapitalske dohodninske napovedi: podatke je mogoče uvoziti iz datotek. Če bi upravljalci vzajemnih skladov in borznoposredniske hiše svojim strankam oskrbeli ustrezne datoteke, bi nenadoma izpolnjevanje ne bilo več mučno. Bomo videli, kako bo drugo leto, ko tole ne bo več novost, ampak prevelik optimist nisem.

Drugi pokojninski steber

Za svojo pokojnino varčujem v kar dveh pokojninski skladih. Glede prvega (upravlja ga Kapitalska družba) nimam dosti izbire, ker sem javni uslužbenec in so nam to pač sindikati izborili namesto povišanja plače. V drugega (tega upravlja Prva pokojninska družba) pa zame vplačuje IJS pod nekakšnimi davčno ugodnimi pogoji, za kar mi je bilo ob nastopu službe razloženo, da se splača (in mogoče se res, mogoče pa tudi ne, ampak glede na to, da gre za precej majhen znesek, naj bo).

Kapitalska družba se mi je letos pohvalila, da je poslovala zelo uspešno. In kaj to pomeni? Da je pridelala 3,6 % donosa. Glede na to, da je bila lanska inflacija 2,3 %, se mi to zdi precej bedno, prav zagotovo pa ne zelo uspešno. Čeprav je res, da so se še vedno izkazali bolje od Prve pokojninske družbe s 3,1 % donosa. Ampak slednji se s tem vsaj niso hvalili. Take klavrne številke so seveda posledice tega, da imajo pokojninski skladi predpisan minimalen letni donos in da morajo zato vlagati konzervativno. Se pa seveda tako konzervativno vlaganje pri izrazito dolgoročnih naložbah ne zdi prav smiselno. Iz česar sledi, da je drugi pokojninski steber bolj za en drek.

No, zapisano velja ob predpostevki, da zadnjih nekaj let ni bilo nadpovprečno sušnih in da se nisem kaj uračunal. Kajti tile skladi odstotke raje zamolčijo, tako da sem jih moral izračunati sam iz stanja na računu na začetku in na koncu leta ter iz podatkov o vplačanih zneskih. To sem naredil s tole Mathematicino funkcijo (dopuščam, da gre bolj enostavno, ampak jaz ne vem, kako):

LetniDonos[zacetnoStanje_, koncnoStanje_, letnoVplacilo_]:=Select[
mesecniDonos/.Solve[zacetnoStanje*mesecniDonos^12+Sum[letnoVplacilo/12*mesecniDonos^i, {i, 1, 12}]ŠkoncnoStanje, mesecniDonos],
Im[#]Š0 && #>1&
][[1]]^12

(Ja, tale zapis ni preveč eleganten, ampak se mi ne ljubi raziskovati, kako narediti lepšega.)

Dopolnilo:
Včeraj (2006-06-17) sem dobil še eno samohvalo od Kapitalske družbe. V njej so zapisali, da so imeli leta 2005 3,87 % donosa, kar ni bistveno drugače od mojega izračuna.

Dohodnina

Oddano. Glede na zapletenost dohodninskega obrazca, nerazumljivost obrazcev nasploh in moj izreden dar, da vse, kar se da razumeti narobe, narobe tudi razumem, je bil postopek dokaj neboleč. Verjetno zato, ker med letom nisem počel nič finančno zapletenega. No, pa seveda zato, ker se zadeva da urediti elektronsko.