Arhiv kategorij: Film

Kanadska televizija

Kanadska televizija smrdi. Problem ni program – seveda je slab, ampak to bržkone velja za vse televizije. Če bi se mi ljubilo poiskati spored, bi gotovo našel podobno (majhno) število zanimivih oddaj kot na kaki drugi televiziji. Ampak reklame! Groza! Po mojem se reklame vrtijo približno četrtino časa in se navadno pojavljajo enkrat na 10 minut. Pa skoraj vse so obupno slabe in nemalo jih imaš priložnost videti po desetkrat na večer. Da ne omenjam, s kakšno množico opozoril so nekatere opramljene – mi smo z “O morebitnih stranskih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.” pravi amaterji. Najhujši primer je bila reklama za uspavalne tablete, kjer so večino časa porabili za razlaganje, da imajo lahko stranske učinke, da jih ne uživaj skupaj s tem in onim, pa da lahko z njimi postanaš zasvojen … Po tistem bi se človeku še strihnin zdel manj škodljiv. Drug posebej butast primer je bila pa reklama za daljinsko vodene avtomobilčke: da jih je potrebno sestaviti, da se dodatki prodajajo posebej in da baterije niso vključene. Dobro, da niso povedali, da stanovanja tudi ne dobiš zraven – konec koncev so ga v reklami pokazali in kdo bi lahko mislil, da je priloženo.

Edina zares kul zadeva, ki sem jo videl, je risanka American Dad. Kaže družinsko življenje zagnanega agenta CIE (tole sklanjanje kratic …), ki občasno ustreli gozeč toaster, sinu pomaga na šolskih volitvah s podtikanjem nečednosti tekmecom in nasploh rad v zasebnem življenju uporablja bolj umazane prijeme svojega poklica. Ko pridem domov, bom tole vsekakor snel z interneta (tule mi pa zlobni protipožarni zid brani).

Trigun in zmahani DVDji

Včeraj sem se prebil do zadnjega dela animeja Trigun. Glavni junak (ki je – mimogrede – tako nagravžno dober, da bi ga človek kar pretepel, če ne bi prej podlegel sladkorni) in glavni negativec (ki ga zadovolji edino izbris človeštva s planeta) drug drugemu merita v glavo s pištolo. Dolgo časa. Pravzaprav brez konca, ker mi je šteknil DVD. Vzamem ga ven, ga očistim (mnja, videotečni DVDji niso vedno v najboljšem stanju), se prebijem do točke, kjer sem prejšnjič obtičal, in glaj ga vraga, spet štekne. Po še par poizkusih pač minuto ali dve preskočim. Ampak bržkone škoda ni bila prevelika, ker mi anime ni najbolj ugajal. Enodimenzionalni liki so že eden od razlogov, pa še kaj bi se našlo, ampak zdajle nisem razpoložen za recenzijo.

Zgodbe iz Narnije

Odkar se potikam po Kanadi, v knjigarnah opažam na zelo očitnih mestih razstavljeno knjižno serijo C. S. Lewisa The chronicles of Narnia. Ponavadi jo imajo v kakih treh različnih izdajah, od katerih je najnovejša opremljena s slikami iz filma (to se je dogajalo še pred premiero – očitno je bilo že vnaprej sklenjeno, da bo film uspeh). Moram priznati, da mi gredo te slike iz filma malo v nos, ker namigujejo, da je prvi film in potem knjige. Kar z ekonomskega vidika utegne čisto držati, ni pa treba, da mi je všeč. O tržnem obnašanju knjigarn priča tudi dejstvo, da nisem nikjer zapazil izdaje v eni knjigi, ki stane nekajkrat manj od onih v sedmih knjigah. No, o mojem tržnem obnašanjo pa priča dejstvo, da sem dotično izdajo kupil na Amazonu. Hja, če se mudiš v državi, kjer te Amazon ne oskubi s poštnino, bi bilo kupovati drugje potratno.

Kot rečeno, sem si za novo leto ogledal film Zgodbe iz Narnije: lev, čarovnica in omara. Ta podvig me je stal ~1.900 SIT – ja, kino je pri nas glede na Kanado kar poceni. In niti dvorana ni bila kaj posebnega (sedeži v Koloseju so denimo bolj udobni), pa še sedežni red ni bil določen (mislim, da je to tu kar pravilo). Slednje gledalce spodbuja, da gredo v dvorano čim prej, tam pa jim potem predvajajo prikolice za prihajajoče filme. In ko napoči ura za začetek filma, kajpada zavrtijo še več prikolic. No, na srečo vsaj tako daleč še niso prišli, da bi reklame vrteli med filmom (za odsotnost subliminalnih sporočil pa ne jamčim).

Knjige še nisem prebral, tako da na moje mnenje o filmu ne vpliva, sem si pa ogledal serijo iz leta 1988, ki mi ni bile preveč všeč. Glavna slaba plat serije so obupni (ampak zares obupni!) posebni učinki in tu je film – po pričakovanjih – zelo soliden. Tudi sicer mu ni mogoče očitati kakih strašnih napak, a po drugi strani tudi v nobenem pogledu ni odličen. Lik, s katerim bi se bržkone dalo narediti največ, je Edmund, vendar ni zadovoljivo predstavljen ne njegov odnos do starejšega brata in ne do čarovnice, tako da je njegovo obnašanje nekako slabo motivirano. Po mojem bi moral biti prikazan kot malce zoprn in trmoglav a vendarle ne napačen dečko, ki ima poln kufr starejšega brata in iz gole kljubovalnosti noče videti, da je čarovnica pravzaprav zlobna. Namesto tega pa naredi vtis bednika, ki družino proda za par kosov ratluka. Čarovnica, ki ji gre vloga zlobne vladarice odlično od rok, pa pri srečanju z Edmundom popolnoma pogori, saj bi moral biti prijazna in zapeljiva, je pa le slabo prikrito dalje zlobna. Ta plat se mi zdi, da je bila v seriji boljša. Še ena tema, ki ni posrečeno predstavljena, je reakcija otrok na vstop v pravljični svet. Lucy je sicer svoji starosti primerno navdušena, Susan se nekaj trudi s skepso, a me ni ravno prepričala, Peter je pa sploh obupno mlačen. In tudi Petrova preobrazba iz navadnega mladeniča v junaškega borca je privlečena za lase, čeprav priznam, da je to izpeljati težavna naloga. Me zanima, kako je uspelo Lewisu.

Kljub temu, da nad filmom nisem najbolj navdušen, pa nič ne dvomim, da mastno služi, in tudi ocena 7,5 na IMDBju priča, da se gledalci nad njm ne zmrdujejo preveč. Kar je po eni strani dobro, ker sem prepričan, da bodo naredili film po še kaki narnijski knjigi, po drugi pa slabo, ker ne bodo imeli razloga, da bi se potrudli narediti boljšega.

Videoteka

Glede na moj izjemen smisel za družabno življenje večere tule izkoristim za branje ali ogled kakega filma. Od doma prinešene literature mi zmanjkuje (kljub temu, da sem jo že na letališču dopolnil s Tesseracts Nine, zbirko kanadskih znanstvenofantastičnih in podobnih zgodb), kake primerne knjižnice ali knjigarne pa še nisem odkril. Ostanejo torej filmi, ki sem jih tudi nekaj prinesel s seboj na prenosniku, ampak spričo majhnosti diska sem zalogo že izčrpal.

Najprej sem poizkusil srečo z videomatom, ki ga imamo kar v kampusu (Se reče v ali na kampusu? Po angleško je on campus, ampak po slovensko – če zanemarimo dejstvo, da kampus sploh ni slovenska beseda – se mi v kampusu zdi primernejše. In ali se cele povedi lahko pišejo takole v oklepajih? Pride potem za oklepajem pika? Hm …). Žal se je pa izbira izkazala za bolj klavrno in še tisti film, ki sem si ga izposodil, je bil obrezan na razmerje 1,33 : 1. Heretiki! Na grmado z njimi!

No, k sreči sem blizu svojega stanovanja odkril eno odlično videoteko. Kajpada imajo polne police najnovejših hollywoodskih uspešnic, ampak poleg tega imajo tudi solidno izbiro neameriških filmov, predvsem azijskih, in kup animejev. Vsekakor v nobeni videoteki še nisem videl tako dobre ponudbe. Sicer je treba priznati, da sem do zdaj od znotraj videl samo slovenske videoteke, pa še to že lep čas nobene, a vendarle, pred časom, ko sem tovrstne ustanove še obiskoval, sem težko našel kaj, kar bi me zanimalo. Tu pa teh težav ni in zanesljivo bom prej šel domov, kot se bodo pojavile.

Za konec se moram pa pohvaliti še z vremenom. Tu sploh ni mraz, kakih 5-10 stopinj je čez dan, in Kanadčani na pomnejo tako milega novembra.