Arhiv kategorij: Igre

V Italiji nič zanimivega, falot z eBaya poslal karte

Ta teden smo s še petimi člani odseka na konferenci ECAI 2006 v Rivi del Garda. Zaenkrat sem prisostvoval delavnici o information retrievalu (trenutno mi ne pride na misel noben dober prevod), ki je bila malček dolgočasna. Zdajle bom pa menda slišal nekaj o računalniški ustvarjalnosti – kaj točno naj bi to bilo, sicer ne vem, a zveni zanimivo. Bom poročal.

Ker imam še nekaj minut do začetka delavnice, naj čas izkoristim, da povem, kako so se iztekle prigode s falotom z eBaya, o katerem sem poročal pred časom. Zavarovalnica mu ni hotela plačati za izgubljeno pošiljko (menda zato, ker je bila poslana v Slovenijo – človek se vpraša, zakaj se ni vnaprej pozanimal, za katere države zavarovanje velja). Po tistem sem mu še nekajkrat pisal, odgovarjal pa ni prav vneto, tako da sem že bolj ali manj obupal nad tem, da bom naročene karte kdaj videl. Med tem, ko sem bil na počitnicah, so pa – čudo prečudno – vendarle prispele. Očitno se včasih splača biti vztrajen. Hudič je le, da je enako pogosto tovrstna vztrajnost zgolj izguba časa in živcev in da človek vnaprej ne ve, katere vrste kak primer bo. Jaz ponavadi vztrajam in bentim (Jelka mi pa prigovarja, naj se ne obremenjujem s takimi rečmi), tako da je tale primer zame nemajhno zmagoslavje.

Uba stax

Včeraj se je zgodilo predzadnje tekmovanje za kranjsko magicaško ligo v vintagu in legacyju (verjetno zame kar zadnje, ker me avgusta ne bo skoraj nič doma). Glede na svoje uspehe s petbarvnim staxom sem tokrat poizkusil srečo še z enobarvnim uba staxom (podobnim temule, le da sem igral tangle wire namesto jester’s capov). Uspeh je izostal (dva poraza in ena neodločena igra) – očitno mi Fortuna na ligi ni naklonjena, kajti z domala enakim kupčkom sem v četrtek na pripravljalnem FNMju zmagal.

O (enobarvnem) uba staxu sem ugotovil tole:

  • od petbarvnega je šibkejši, ker kratko malo vsebuje manj močne karte (manjkajo mu tinker, ancestral recall, balance in morda še kaj);
  • od petbarvnega teže najde prave karte ob pravem času, ker ne igra tutorjev;
  • uba mask je močno orožje, predvsem proti kontrolam (v kombinaciji z bazaarjem of baghdad je pa sploh prav svinjski), vendar na začetku, ko je stax najbolj ranljiv, nima večjega vpliva na igro;
  • od petbarvnega ima malenkost manjše težave z mano.

Zaključek je, da je petbarvni stax boljši, razen morda v metaigrah polnih kontrole (kar slovenska ni). Sicer bi se do tega zaključka dalo priti tudi čisto teoretično, ampak najbolj zanesljiva metoda je vendarle preizkus v praksi.

Zaradi udeležbe na le štirih tekmovanjih, ne najboljši izbiri kupčkov in pomanjkanju vaje se letos na ligi nisem kaj prida odrezal. Upam, da se bo liga zgodila tudi prihodnje leto in da bom imel takrat več uspeha.

Prerelease Coldsnapa

Zgodil se je včeraj. Kar malo čudno sem se počutil tam, ker nisem skoraj nikogar poznal. Včasih mi je bil na takih tekmovanjih precejšen del sotekmovalcev znan, kar je bilo družabni plati dogodka precej v prid. Seveda sem pa za zdajšnje stanje kriv sam, ker pač na tekmovanja v Ljubljano skoraj ne hodim več.

Ko sem si sestavil kupček, nisem bil ravno navdušen. Imel nisem nobene prave bombe in nobenih posebej navdušujočih sredstev za odstranjevanje bitij. Sicer mi ni manjkalo velikih beštij, pa tudi dva into the northa in dva boreal druida sem imel, ki bi me morala pospešiti, vseeno pa me je skrbelo, da me bo kak hiter kupček s kartami za ustvarjanje tempa pregazil, ker je bila moja krivulja mane obupna.

K sreči so bili strahovi neupravičeni. Kupček je deloval odlično, tako da sem po petih zmagah v zadnji igri remiziral in se uvrstil med prvih osem. Med četrtfinalnim dvobojem sem dobil še nagrado za najbolje uvrščenega amaterja (da se vodita lestvici amaterjev in projev, se do takrat sicer sploh nisem zavedal), ki ni bila od muh: škatla za kupček, v njem pa paketi Devete izdaje v vseh devetih različnih jezikih. Na žalost se je v četrtfinalu moje zmagoslavje končalo, kajti v napeti tretji igri sem čisto po lastni neumnosti izgubil. Za peto do osmo mesto sem si prislužil tri razširitvene pakete Coldsnapa, kar je precej nespektakularno, vendar tekmovanje vseeno štejem za dokaj uspešno.

Tole so vtisi, ki sem si jih uspel ustvariti o Coldsnapu:

  • prevelik poudarek je na bitjih – ne vem, če sem naletel na kak zanimiv permanent, ki ne bi bil bitje ali zemlja;
  • dostopnost snežne mane je v sealedu dobro uravnana – da se dobiti, ni je pa ravno na pretek;
  • sealed ni posebej hiter, kajti če bi bil, bi se moji strahovi o pregazitvi najbrž kdaj vendarle uresničili;
  • recover je (vsaj v limitedu) dokaj uporabna zadeva;
  • za constructed je bolj malo dobrih kart (vse karte moram še preučiti, videl pa nisem kaj dosti uporabnega).

Black lotus

Tole sem si omislil:

Black lotus

Koliko je stalo, bom zamolčal, da vsaj nepoznavalci ne bodo vedeli, kakšne nemarne zneske dajem za kose kartona. Z zadovoljstvom naj le poročam, da sem glede na lepo stanje (recimo EX+ – sprednjo stran bi zlahka označil za NM, zadnja ima pa en rob malo poškodovan) in prodajalca (na eBayu ima čez 20.000 feedbacka, tako da mi najbrž ni prodal ponaredka) plačal vsaj kakih 60 USD manj, kot bi bila običajna cena za tako karto. Je pa res, da sem porabil kar precej časa, da sem našel tako ugodno kupčijo.

Ob takelem nakupu se človek vpraša, ali je smiselno dajati celo premoženje za karte in zakaj ljudje take reči počnemo. Odgovor ne prvo vprašanje je po svoje preprost: je, če te veselijo. Poleg tega niso prav slaba naložba – dokler bo magic uspešna igra, bo black lotusu cena kvečjemu rasla, tako da ga bom lahko prodal, če bom kdaj potreboval denar (no, mogoče ne ravno lahko, možno pa bo). Tolažim se lahko tudi s tem, da veliko ljudi denar zapravlja slabše: recimo marsikak kadilec v enem letu za cigarete zapravi več, kot sem jaz odštel za black lotus, kvari si zdravje, pa še pljučnega raka nekega dne ne more prodati. Po drugi strani je pa nakup takele karte predvsem zbirateljska poteza, kajti igral z njo ne bom pogosto, pa še kadar bom, bi v večini primerov lahko namesto prave karte uporabil proxy (nepravo karto, kakršne večina tekmovanj, kjer so karte, kot je black lotus, dovoljene, dopušča). In zakaj ljudje zbiramo? Hja, verjetno predvsem iz užitka v posedovanju, za kar težko rečem, da je kaj posebej vzvišenega. Ko sva se o teh rečeh pogovarjala z Jelko, ki je izrazito nematerialistična, je rekla, da zbirateljstva sploh ne more razumeti in da bi si ona dosti raje od black lotusa privoščila mnogo kav s prijatelji. Kako naj torej zaključim? Da smo si ljudje pač različni in da če drugega ne, je moj konjiček vsaj dokaj neškodljiv.

MTG in kombinatorika

Prejšnji vikend se nas je šest zbralo, da bi igrali sealed. Štirje od nas namreč kanijo ta vikend iti v Gradec na kvalifikacije za pro tour Kobe. Naš cilj je bil, da bi vsak igral z vsakim in da bi bili dvoboji razporejeni tako, da bi vsi ves čas igrali. Izkazalo se je, da tega sploh ni enostavno doseči. Za primer naj dam razpored, ki ne doseže cilja (številke ponazarjajo igralce):

Prvi krog
1 : 6
2 : 5
3 : 4

Drugi krog
1 : 4
2 : 6
3 : 5

Tretji krog
1 : 5
2 : 4
3 : 6

V četrtem krogu parov ni mogoče sestaviti tako, da bi igrali vsi in to z nasprotniki, s katerimi še niso.

Naloga se ne zdi prav zapletena, tako da me je prav jezilo, da mi ni na licu mesta uspelo sestaviti ustreznega razporeda. Doma sem si z zadevo toliko časa belil glavo, da se mi je posrečilo. Želeni razpored se dobi, če se eden od igralcev ne premika, ostalih pet pa se vsak krog krožno prestavi, kot kaže slika:

 

Razpored

 

Kljub temu, da opisani razpored deluje, vseeno nisem povsem zadovoljen. Jezi me namreč, da ne najdem dobre utemeljitve, zakaj deluje, pa tudi zanima me, ali obstajajo še drugi tovrstni razporedi.

Magicaški polom

Včeraj sem se spet udeležil tekomvanja za kranjsko magicaško ligo v vintagu in legacyju. Rezultat je bil zanič: ena zmaga, en neodločen rezultat, trije porazi. Mojemu ratingu to ne bo dobro delo.

Igral sem tole, edina razlika je bila, da sem en forest zamenjal s četrtimi swords to plowshares. Dodatni swords vsekakor niso bili odveč, pa tudi z eno zemljo manj sem čisto dobro shajal, vendar bi tista zemlja morala biti windswept heath, ker se mi je nekajkrat zgodilo, da s sakura-tribe elderjem ali fetchlandom nisem imel česa poiskati.

Moja izbira kupčka je bila katastrofalna. Eden od razlogov je bil gotovo, da sem naletel na dva komba: salvager game in aluren (povezavi nista točno do kupčkov, proti kakršnima sem igral). Proti vsakemu sem sicer sideboardal šest kart: proti obema tri pithing needle, proti prvemu še dva tormod’s crypta in en phyrexian furnace, proti drugemu pa še dva red elemental blasta in en pyroblast. Žal je bilo to premalo, kajti moj kupček za zmago rabi veliko časa, tako da si nasprotnik, tudi če ga uspem začasno ustaviti, utegne opomoči. Vsekakor bi bili potrebni vsaj še en needle, še en crypt ali furnace in še en pyroblast. Moj tretji poraz je bil proti thresholdu, težave sem imel pa tudi z deadguy alom. Proti slednjemu se je compost v sideboardu izkazal za neučinkovitega, bi pa proti obema potreboval kaj za možično pobijanje bitij.

Poleg nemoči proti kombu svojemu kupčku lahko očitam še troje. 1. Če ne zmaga prvo igro, je moč upati kvečjemu na izenačenje, ker za tri igre skoraj nikoli ni časa. 2. Težave mu povzročajo tormod’s crypti, withered wretchi in podobna krama, ki jo ljudje igrajo zaradi priljubljenega thresholda. V kakšni drugačni metaigri bi bil najbrž boljša izbira. 3. Zanaša se na kombinacijo dvojega: zemelj, ki se ciklajo, ter ligtning rifta, astral slida in life from the loama. To pomeni, da se utegne pripetiti, da človek vleče eno, drugega pa ne. Če vleče ciklajoče se zemlje, še gre, ker se lahko pricikla do ostalega, če jih ne, je pa v težavah. Jaz sem nekajkrat bil.

Sudoku

Sudoku je logična uganka, navadno v obliki kvadrata 9 x 9, kjer je treba v vsako prazno polje vpisati številko med 1 in 9 (nekaj polj je na začetku že izpolnjenih), tako da se v nobeni vrsti, stolpcu ali kvadrantu 3 x 3 nobena številka ne ponovi. Slika kaže primer vzet s spletne strani Web Sudoku:

Sudoku

Tovrstne uganke so se v francoskih časopisih pojavljale že konec 19. stoletja. V 80. letih 20. stoletja so postale priljubljene na Japonskem (od koder tudi izvira ime sudoku), njihov razmah na zahodu pa se je začel konec leta 2004. Takrat je Wayne Gould, ki je več let razvijal računalniški program za njihovo izdelavo, pogruntavščino prodal britanskemu The Timesu. Sudoku je hitro postal priljubljen v Veliki Britaniji in kmalu zatem še v ZDA. Tudi sam sem v zadnjem letu nanj nekajkrat naletel, nedavni članek v Jokerju in BeeBeejin zapis pa sta me napeljala, da sem zadevo malce podrobneje preučil.

Na že omenjeni strani Web Sudoku sem rešil po en sudoku vsake od štirih težavnosti. Razen najtežjegaga so bili čisto obladljivi. Priznati jim moram tudi precejšnjo eleganco: pravila so preprosta in ni potrebe po kakih obsežnih zapiskih (kot je recimo pri dokaj razširjenih logičnih ugankah, kakšna je tale). Po drugi strani pa se rešujejo na zelo enoten način (ki je dobro opisan v Wikipedijinem članku), tako da hitro postanejo dolgočasne. Zaradi tega mislim, da ne bom postal navdušen reševalec sudokujev.

Falot z eBaya

Na eBayu sem pri trgovcu, ki se je zdel vsega zaupanja vreden, kupil za ~100 USD kart magic. Ker o kartah dolgo časa ni bilo ne duha in ne sluha, sem ga pobaral, kaj se dogaja. Odgovora ni bilo, zato sem mu poslal še par e-pisem, vendar se je zganil šele, ko sem mu zagrozil z negativnim feedbackom (po feedbacku, ki ga prodajalcem dajejo kupci, se na eBayu presoja poštenje tgovcev, tako da se s tem ne gre šaliti). Opravičil se je in obljubil, da bo karte nemudoma poslal še enkrat. To se je zdel ugoden izid, kajti lahko bi bil tudi rekel, da ni odgovoren za izgubljene pošiljke. No, pošiljka je predvčerajšnjim res prispela, vendar je kuverta vsebovala samo račun, kart pa ne. Ko sem pošiljatelju zatežil, je odpisal, naj mu pošljem pismo z izjavo, da kart nisem prejel, s tem pismom pa da bo šel nad zavarovalnico, kajti pošiljka je bila zavarovana. Močno se mi zdi, da možakar noče kriti izgube kart, zato je poslal zavarovano prazno kuverto in zdaj namerava nategniti zavarovalnico. Zvito – in malopridno. Bom poročal, kako se bo zadeva iztekla.

FlameVault bo šel rakom žvižgat

Spet ena objava, ob kateri se boste neigralci magica lahko le praskali po glavi. Mirno jo preskočite, ne bom nič zameril.

Time vault:
Time Vault comes into play tapped.
Time Vault doesn’t untap during your untap step.
Skip your next turn: Untap Time Vault and put a time counter on it.
Tap, remove all time counters from Time Vault: Take an extra turn after this one. Play this ability if only there’s a time counter on Time Vault.

Flame fusillade:
Until end of turn, permanents you control gain “Tap: This permanent deals 1 damage to target creature or player.”

Igraš time vault, igraš flame fusillade, odrečeš se naslednjim n potezam, pri čemer je n količina življenja, ki ga ima nasprotnik, in dotičnega nasprotnika pri tem ocvreš, tako da se ne more okoristiti s tvojo dobrohotnostjo. Ta kombo je ceno time vaulta pognal s ~30 USD na ~80 USD. Še sreča, da ga nisem kupil (čeprav sem si prizadeval), kajti videti je, da bo popravljen, tako da kombo ne bo več delal. Ne bom rekel, da se mi ta popravek zdi posebej simpatičen, ker kombo ni bil premočan, ampak menda ga delajo zaradi sistematičnosti in zato, da bi time vault deloval tako, kot je bilo izvirno zamišljeno, kar odobravam. Se pa zdi, da so Wizardi malce dvolični, kajti nič ne kaže, da bi bilo izvirno zamišljeno, da se time vault ne bi dal odtapati z volataic keyem, vendar trenutno besedilo karte tega ne dopušča in za bodočega bo menda veljajo isto.

Končno spet D&D!

Za vse, ki ne veste, o čem govorim, naj najprej na kratko razložim, kaj dungeons and dragons sploh je. To je igra, v kateri vsak igralec oblikuje lik, katerega vlogo potem igra. Lik določa rasa (npr. človek, vilin …), poklic (npr. bojevnik, čarovnik, duhovnik …) in kopica drugih lastnosti. Družba igralcev se nato poda na pustolovščino, ki jo usmerja dungeon master (DM). DM si zamisli okolje in navadno nalogo, s katero se igralci spopadejo, ter igra vse like, s katerimi se srečujejo. Igralci imajo precej proste roke pri tem, kaj počno, izid dejanj pa določajo sposobnosti njihovih likov in met kocke (pa seveda DMova volja). Igra se odvija predvsem skozi pogovor, le v bojih se navadno na mizo postavijo figurice udeležencev.

Včeraj smo si po kake pol leta privoščili eno seanso temničenja inu zmajevanja (po toliko časa predvsem zato, ker sem se štiri mesece mudil v Kanadi). Prav prijalo je spet opasati si bridki meč in vzeti v roko kocke, nič manj fino pa ni bilo po dolgem času videti prijatelje, s katerimi igramo. Raziskovali smo izginotje žene in hčere nekega trgovca ter ugotovili, da je povezano s še več drugimi izginotji. Očitno je na delu nekdo, ki ugrabljence spreminja v nemrtve – kdove s kakšnim namenom. Končali smo v podzemnem hodniku, domnevoma na poti v skrivališče malopridnega nekromanta – kako se bo zadeva razpletla, bomo pa videli naslednjič. Upajmo, da na razplet ne bo treba čakati tako dolgo, kot na včerajšnjo seanso.