Montažna, skeletna, zidana

Ena temeljnih odločitev pri gradnji hiše je izbira med naslednjimi možnostmi:

  • Monažna lesena hiša. Stene se izdelajo v proizvodni dvorani, na gradbišču pa le sestavijo. Glavne odlike so, da je gradnja hitra, verjetnost napak manjša kot pri klasični gradnji in končna cena znana na začetku, pa še celoten postopek (do želene faze – lahko tudi na ključ, torej čisto do konca) izvede eno podjetje, tako da se izvajalci, ki naredijo kako neumnost, ne morejo izgovarjati eden na drugega. Lesena hiša naj bi bila zaradi lahkosti in prožnosti lesa tudi potresno bolj varna od zidane. Morebitna slabost je manjša trajnost kot pri zidani hiši (a tega nihče zanesljivo ne ve), pa notranji zidovi – če so iz mavčnih plošč, kar je običajno – niso najbolj primerni za pritrjevanje polic, slik itd. (kar sicer ni nepremostljiva ovira) in ne dajejo zelo solidnega občutka (to moti Jelko).
  • Skeletna hiša. Na gradbišču se postavi ogrodje iz tramov (skelet), ki se potem na notranji in zunanji strani obda z lesenimi, mavčnimi in podobnimi ploščami, vmesni prostor pa se napolni s toplotno izolacijo. Ta način gradnje bržkone dopušča nekoliko več napak kot montažni, saj je načeloma vsaka hiša drugačna in se več dela opravi na gradbišču, sicer pa ima iste prednosti in slabosti kot montažna gradnja. V primerjavi z montažnimi hišami skeletne dajejo občutek večje trdnosti, je pa morda to samo občutek – kakih izračunov na to temo ne poznam.
  • Zidana hiša. Zgrajena je bolj ali manj klasično iz zidakov (opek ali česa drugega – različnim zidakom bom namenil ločen zapis), povezanih z malto ali lepilom, in ojačana z jekleno armaturo. Redko se gradi na ključ, saj je gradnja na ključ menda precej dražja kot taka, ki jo investitor organizira sam, tako da tudi podjetja, ki gradijo na ključ, nimajo toliko izdelanega sistema kot izvajalci montažne in skeletne gradnje, kar del prednosti gradnje na ključ izniči. Gradnja traja dlje kot lesena ne le iz organizacijskih razlogov, ampak tudi zato, ker je potrebnega precej sušenja – ometov, estrihov itd. Je pa prednost zidane hiše večja toplotna stabilnost zaradi večje mase. Pozimi je to koristno, ker toplota zaradi sončnega obsevanja ne povzroča prevelikih kratkotrajnih dvigov temperature, še bolj pomembno pa je poleti, saj se pri toplotno dobro izolirani hiši temperatura podnevi in ponoči spreminja le za nekaj stopinj in bi se v naših krajih morala gibati okrog čisto prijetnih 25 stopinj.

Na gornjem seznamu ne ločujem med klasično in montažno zidano hišo, ker po moji vednosti montažne trenutno v Sloveniji ni mogoče izbrati. Je pa mogoča načeloma: enako kot pri leseni se stene izdelajo v proizvodni dvorani in postavijo na gradbišču, stiki pa se zalijejo z betonom. Takega sistema se loteva eno slovensko podjetje, ne vem pa, ali bodo z delom začeli dovolj kmalu za našo hišo – ta način gradnje se mi namreč zdi precej smiselen in bi ga morda izbral, saj združuje prednosti montažne in zidane gradnje.

Po gornji primerjavi je mogoče zaključiti, da so načini gradnje dokaj primerljivi – montažna lesena in skeletna imata pomembne prednosti med samo gradnjo, zidana pa, ko hiša enkrat stoji. Je pa tu posredi še en dejavnik, ki ga do zdaj nisem omenil – cena. Pričakoval bi, da sta montažna lesena in skeletna gradnja cenejši, saj bi dela moralo biti manj, kakega očitnega razloga za bistveno različne cene materiala pa ni videti. A glas ljudstva pravi, da velja ravno obratno. Zato sva z Jelko pridobila predračuna od Lumarja kot predstavnika izvajalcev montažne gradnje in Jarisa kot predstavnika izvajalcev skeletne gradnje (nobeden od njiju ni najcenejši svoje vrste, sta pa oba dobra in ne veljata za strašno draga). Cene navajam za dokončano tole hišo in so ocene, saj predračuna nista bila za hišo na ključ:

  • Lumar, izvedba pasiv energy (ne čisto pasivna) – 1.324 EUR/m2
  • Lumar, izvedba pasiv eko (pasivna) – 1.470 EUR/m2
  • Jaris, pasivna skeletna – 1.245 EUR/m2
  • Jaris, pasivna iz križno lepljenega lesa (pri njej so stene tudi za Jelkin okus dovolj solidne) – 1.294 EUR/m2

Za primerjavo je seveda potrebna cena zidane hiše, ki pa je ni tako lahko dobiti. Zato sem šel na lov za cenami po spletu in sem izbrskal 12 cen zidanih hiš, kjer je bilo razumeti, da investitorji niso gradili z lastnimi rokami. Povprečna cena je bila 938 EUR/m2. Če to iz varnostnih razlogov zaokrožim navzgor na 1.000 EUR/m2 in pri Jarisovi skeletni hiši predpostavim, da se cena da znižati na 1.200 EUR/m2, je zidana hiša še vedno bistveno cenejša – pri velikosti, na kakršno ciljava, več kot 30.000 EUR. To pa je toliko, da sva se odločila za zidano hišo kljub temu, da bo zanjo treba več časa in živcev (sploh glede na to, da potrebnega dodatnega denarja pravzaprav nimava).

4 odzivi na “Montažna, skeletna, zidana

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja