Zidana hiša – tako ali drugače

Kot sem zapisal že pred časom, sva se z Jelko odločila, da je zidana hiša bolj smotrna kot montažna ali skeletna lesena. A s tem odločanja še ni konec. Kot večina področij človeškega delovanja tudi gradbeništvo postaja vedno bolj kompleksno z vedno več izbirami – kar je dobro, saj je mogoče izbrati tisto, kar je zate najboljše, in slabo, saj je ta izbira težavna in se pri njej lahko tudi zmotiš. Pri zidakih so možnosti (vsaj) tele:

  • Opečni zidaki. To je klasika, s katero imajo izkušnje vsi zidarji, je poceni in dobro akumulira toploto. Slabost je le, da je nekoliko zoprno doseči zrakotesnost (kar je nujno za dobro delovanje prezračevalnega sistema in subvencijio Eko sklada), saj zaradi navpičnih odprtin v zidakih zrak skozi luknje na notranji strani (za napeljave) lahko najde pot ven. Opečni zidaki so lahko bolj ali manj toplotno izolativni – bolj izolativni (npr. porotherm) zahtevajo manj namenske izolacije ter posledično omogočajo tanjše zidove (kar ni povsem nepomembno, glede na to, da so pri energetsko zelo varčnih hišah zidovi zlahka debeli pol metra) in se predvsem bolje obnesejo na mestih, kjer je dovolj namenske izolacije težko zagotoviti (npr. okrog oken), so pa dražji in slabše akumulirajo toploto. Zidaki se lahko vežejo z navadno malto, termomalto ali lepilom (npr. porotherm dryfix) – termomalta in lepilo pripomoreta k boljši toplotni izolativnosti, z lepilom je bržkone tudi bolj enostavno delati, je pa malta načeloma najcenejša. Navpične stranice zidakov se lahko spajajo z malto ali peresom in utorom – slednje je enostavnejše in menda pri sodobni gradnji z navpičnimi armiranobetonskimi vezmi čisto v redu.
  • Plino- ali porobetonski zidaki. To so zidaki iz betona, v katerega je vpihan zrak – njihov najbolj znani predstavnik je ytong. Z njimi je precej enostavno zidati in je mogoče doseči zelo gladke stene, tako da so primerni za samograditelje. Ker nimajo odprtin, je laže zagotoviti zrakotesnost kot pri opečnih zidakih. Slabosti so slabša akumulacija toplote, višja cena (sami zidaki so precej dražji od opečnih, skupaj z delom pa razlika ni več tolikšna) in večja poroznost – da se v njih ne nabira vlaga, jih je treba prekriti z dovolj paroprepustno toplotno izolacijo (navaden ali grafitni stiropor ni primeren), verjetno je pa treba paziti tudi pri zaključnem sloju fasade.
  • Apneno-silikatni zidaki. To so zidaki, narejeni iz peska in apna. O njih ni na voljo veliko informacij, edini predstavnik, ki ga poznam, pa je sendwix.  Dobro akumulirajo toploto, so trdni in – ker nimajo lukenj – primerni za doseganje zrakotesnoti. So pa bolj slabo toplotno izolativni in dražji od opečnih. Njihova trdnost je lahko tudi slabost, saj je vanje teže delati utore za napeljave – sendwix to rešuje z zidaki z luknjami, ki pa kajpak nič ne pomagajo pri napeljavah, na katere nisi pravočasno pomislil (ali pa jih vgrajuješ naknadno).
  • Opažni zidaki. Kot pove ime, so to zidaki, ki služijo koz opaž, vanje pa se vstavi armatura in vlije beton, ki nato služi kot nosilni gradnik zidu. Zidaki so lahko iz različnih materialov, a za energetsko varčne hiše so zanimivi taki iz grafitnega stiropora – npr. isorast. Z njimi je enostavno zidati, zid ni predebel (npr. pri isorastu je betona samo 14 cm, ostalo pa je izolacija) in je načeloma dobro zrakotesen. Je pa problematična izolacija na notranji strani, saj otežuje akumulacijo toplote (iz prostora toplota težko prehaja v zid), pa tudi pritrjevanje česarkoli na zid je zoprno; je pa priročna za polaganje napeljav, saj je v stiropor zelo enostavno delati utore. Tudi cena je menda kar visoka, pa pri gradnji zna priti do težav, kot so pokanje zidakov ali nepopolno zalitje z betonom.

Na podlagi tegale pregleda bi rekel, da so najbolj smiselni kar opečni zidaki. Njihova edina omembe vredna slabost je težavno doseganje zrakotesnosti, a izkušnje ljudi, ki so to poizkusili, kažejo, da ta težava nikakor ni nepremagljiva. Za ytong bi se odločil, če bi kanil graditi lastnoročno, a trenutno tega ne nameravam. Seveda z odločitvijo za opečne zidake zgodbe še ni konec, saj je teh – kot omenjeno – precej različnih vrst. Zato se bom k tej temi vrnil, ko bo padla dokončna odločitev.

1 odziv na “Zidana hiša – tako ali drugače

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja