S sestankom smo brez večjih pretresov zaključili, predvčerajšnjim sem si pa privoščil še malo turizma. S padavinami mi je bilo tokrat prizanešeno, vseeno pa prav krasen dan ni bil. Mahnil sem jo do pristanišča, za katero mi ni bilo čisto jasno, kako obratuje, glede na to, da je morje prekrito z ledom. Očitno ga ledolomilci vsake toliko časa razlomijo, ladje pa si potem utirajo pot med plavajočimi kosi. Menda je pozimi tudi precej običajno, da se po ledu hodi in celo vozi z avti.

Blizu pristanišča stojita dve cerkvi, ki spadate med glavne mestne znamenitosti: stolnica Uspenskega in luteranska stolnica. Obe sta precej ruskega videza, kar spričo tega, da je bila Finska lep čas pod Rusijo, ni nepričakovano. Ruski vpliv v Helsinkih je opazil tudi Hollywood, ki je v času hladne vojne tam posnel več v Sovjetski zvezi dogajajočih se filmov.

Nedaleč od obale leži nekaj otokov, ki so načeloma vredni obiska – na enem je utrdba Suomenlinna, na drugem pa živalski vrt (ki naj bi bil kar imeniten), vendar zanje žal nisem imel časa. Mogoče kdaj drugič – navsezadnje bi tale naš projekt utegnil imeti še kak sestanek na Finskem.

Pristanišče

Stolnica Uspenskega

Luteranska stolnica