Letos sem izboljšano različico tegale članka poslal na konferenco ECAI 2008. Tako sem si bil namreč ustvaril priliko, da sem nekaj reči, ki so me žulile, še raziskal, pa tudi zdelo se mi je, da si zasluži nekoliko boljšo objavo od tiste, ki je je bil deležen. Sprejet je bil kot plakat, kar je sicer malo manj imenitno kot poln članek, a vseeno ne napak, sploh ker je ECAI precej dobra konferenca (o tem priča tudi to, da je bilo od 561 poslanih člankov v polni različici sprejetih 121, v plakatasti pa še 105).

Hudič je le, da sem moral najprej napisati poln, petstranski, članek, potem sem ga moral skrajšati na dve strani (toliko prostora je plakatom dodeljenega v zborniku), na koncu bo pa treba narediti še sam plakat. In menda bomo imeli tudi plakatarji nekakšne kratke predstavitve, tako da mi niti priprava predstavitve ne uide. Gora dela skratka.

Sploh krajšanje članka je preklemansko neprijetno delo, kajti nekaj, kar sem povedal na petih straneh, je zelo težko povedati na dveh. V prvem poizkusu sem ven vrgel nekaj manj pomembnih elementov, kar je delo tri strani. A šele takrat sem začel potiti krvavi pot, saj je bilo zdaj vse v članku pomembno. Najprej sem pogoljufal pri slikah in tabelah, ki sem jih stisnil, kolikor je bilo mogoče. A še vedno sem imel pred sabo dve strani in pol. Potem sem pa začel obračati vsak stavek: nekatere sem črtal, druge sem skrajšal in le redke sem pustil nedotaknjene. Posebej sem se posvetil odstavkom, katerih zadnje vrstice so imele le malo besedila. Po dveh dneh, polnih bentenja,  mi je vendarle uspelo. Juhej!