Ko se človek loti gradnje, je eden prvih korakov, da najde projektanta, zato bi bralec pričakoval zapis o njem bolj na začetku opisa gradnje. O lovu na projektantna, ki je izdelal projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), sem sicer res pisal, takisto o zamenjavi za drugega, ki je izdelal projekt za izvedbo (PZI), o izkušnjah z njima pa še ne – kar ima svoje razloge. Od obeh sva z Jelko namreč ob koncu gradnje potrebovala podpis nekega papirja za Ekosklad, zato se mi pred tem ni zdelo modro pisati, kako sta mi kravžljala živce (sploh prvi).
Prvi projektant je bila pravzaprav projektantka oziroma ahitektka. Kot rečeno v zapisu, na katerega sem dal povezavo zgoraj, sva ji z Jelko precej natančno pojasnila, kakšno hišo želiva, a ko sva si rezultat prvič prišla ogledat, naju je čakalo nekaj precej drugačnega – nedomišljenega, prevelikega in nasploh ne najbolj skladnega z najinimi zahtevami. K sreči je arhitektka najine pripombe na to prvo različico vzela resno in zrisala nov načrt, ki je bil zelo v redu (več ali manj enak tistemu, po katerem smo hišo dejansko zgradili), tako da ji začetnega spodrsljaja ne zamerim. Na tej točki pa so se začele težave: dodelati je bilo namreč treba podrobnosti, čemur ni in ni hotelo biti konca. Pri pregledu vsake različice načrta sva namreč z Jelko želela par sprememb, od katerih jih je arhitektka naredila le del, poleg njih pa je spremenila še kaj, česar nisva želela. Na ta način se popravljanje seveda ni moglo končati. Vmes sva od nje izvedela tudi, da imam slab okus za barve in da bova zaradi tega, ker se ne strinjava s previsom zgornjega nadstropja nad spodnjim po celi dolžini hiše, imela premalo vznemirljivo oblikovano hišo (najinemu nestrinjanju je seveda botrovalo predvsem to, da dodatnih 10 m2 v zgornjem nadstropju nisva potrebovala, še manj pa dodatnih 10.000 EUR veliko luknjo v denarnici). Na koncu smo sicer prišli do načrta, s katerim sva bila zadovoljna, je bila pa pot do tja naporna in nekaj mesecev predolga.
Po eni strani človek lahko razume, da je arhitekt pač strokovnjak na svojem področju, ki želi svoje znanje in ustvarjalnost uporabiti za to, da načrtuje čim boljšo hišo. Zaradi te želje se je bržkone tudi odločil za svoj poklic in s tem ni nič narobe. A po drugi strani bo v načrtovani hiši živela stranka, ki ima svoje potrebe, finančne omejitve in želje. Arhitekt lahko meni, da stranka svojih potreb ne pozna dobro in ji glede njih svetuje; takisto lahko meni, da ima stranka slab okus, in ji glede tega da kak (takten) namig – a če stranka vztraja pri svojem, je naloga arhitekta, da načrtuje čim boljšo hišo v tem okviru. Žal je s slednjim najina arhitektka imela nemajhne težave, sploh ker midva z Jelko (no, predvsem jaz) od svojih predstav o tem, kakšna naj bi naša hiša bila, nisva bila pripravljena kaj dosti odstopati. Ve se namreč, da sem najbolj pameten, poleg tega pa raje delam lastne napake kot pustim drugim, da jih delajo zame. Tako smo po izdelanem PGD zaključili s sodelovanjem in sva za PZI z Jelko našla novega projektanta.
Novi projektant je bil čisto drugačen od arhitektke, ki je izdelala PGD. Podobno kot jaz je bil sila pameten, tako da mi je bil kot sorodna duša takoj všeč. Vendar je svoja stališča argumentiral dosti bolje kot arhitektka (katere najpogostejši argument je bil, da kaka stvar ne bo videti v redu) in poleg tega ni nasprotoval najinim željam (če so bile utemeljene, kar so načeloma bile). Skratka, v začetni fazi izdelave PZI je bil natanko tak, kot projektant po mojem mnenju mora biti. A če je pozoren bralec opazil omembo začetne faze in sklepal, da obstaja neka druga faza, kjer stvari niso bile tako rožnate, se ni zmotil. Sam PZI je imel namreč precej (drobnih) napak, ki jih je možak na opozorilo sicer vedno brez ugovarjanja odpravil, a je bilo to pregledovanje in popravljanje vendarle precej naporno. Tudi ko so PZI v roke dobili zidarji in nadzornik, so se pritoževali, da nekatere podrobnosti niso dobro obdelane. Projektant je sicer dejal, da bo katerokoli podrobnost na našo željo zrisal, in nič ne dvomim, da bi to res storil, žal pa tak način dela vsaj v povezavi z našimi zidarji ni deloval. Zidarji namreč nikoli niso razmišljali prav daleč naprej (zna biti, da je to povezano z dejstvom, da zidarstvo ni preveč intelektualen poklic), tako da so pomanjkljivosti PZI vedno opazili v zadnjem trenutku, pa še takrat so raje zidali kot spraševali, kaj storiti.
V paketu z dosedaj omenjenim možakom (odgovornim projektantom) smo dobil tudi projektanta strojnih in projektantko električnih inštalacij. Prvi je načrtoval ogrevanje, prezračevanje in vodovod ter je bil pravo nasprotje odgovornega projektanta. Dogovarjanje z njim je bilo nakoliko neprijetno, saj na vprašanja (ki sem jih kot radoveden človek imel precej) ni rad odgovarjal, če sem poizkusil izraziti kako željo, po kateri me ni izrecno vprašal, je bil pa sploh nezadovoljen, češ da se vmešavam v njegovo delo. Je pa svoje delo opravil precej skrbno (tudi nadzornik ga je pohvalil). Kolikor se spomnim, je nekaj manjših sprememb napravil le proizvajalec toplotne črpalke (ki se mi je zdel precejšen strokovnjak, tako da so spremembe bržkone smiselne), nekaj smo jih pa po posvetu z zastopnikom za prezračevalni sistem napravili še pri razvodu prezračevalnih cevi (tu ni šlo za kake prav zapletene probleme, tako da si tudi sam upam trditi, da smo naredili v redu). Projektantka električnih instalacij je svoj načrt zrisala povsem zadovoljivo, nakar sva z Jelko kajpak želela kup popravkov v več iteracijah. Mislim pa, da sva jo mučila brez potrebe, saj smo električne napeljave dokončno itak dorekli v živo z električarjem, tako da smo cel dan s sprejem risali po stenah. To je neizogibno boljše od risanja na papir (no, na računalnik), saj si je potrebe pri bivanju v hiši dosti laže predstavljati, če v njej stojiš.
Za konec lahko rečem, da nobeden od projektantov ni bil popoln, da pa imamo vseeno fajn hišo. Če bi gradil še kakšno (česar sicer nikakor ne nameravam!), bi se projektantki PGD vsekakor izognil, na projektanta PZI bi se pa morda obrnil še enkrat. Pa še eno fotko (skoraj) končne zunanje podobe hiše naj dodam, saj sem oni dan ugotovil, da je zaradi zaostanka pri pisanju o gradnji sploh še nisem objavil, čeprav v hiši živimo že skoraj eno leto – tale je nastala ob dokončanju gradnje za potrebe Ekosklada.
Pozdravljen!
Se vedno nikjer nisem zasledil končne cene komplet gradnje ali sem spregledal kaksno stran? Pa mogoce za primerjavo, se splaca graditi v lastni reziji ali bi mogoce danes v tvojem primeru sklenil z podjetjem masivna-pasivna (glede na ceno). Sam imam namen graditi hiso in se najbolj nagibam k masivni pasivni, ze zaradi pogojev banke (zelijo pogodbo s podjetjem, ki bo delala na kljuc) in ker mi zidana hisa najbolj ustreza. Lp Igor
Hja, po vselitvi mi je malo zmanjkalo motivacije za pisanje o gradnji, tako da zapis o stroških manjka. Gradnja cca. 180 m2 hiše je stala cca. 190.000 EUR – to vključuje vsa od izkopa do pleskanja, tudi vse zunanje napeljave z zbiralnikom deževnice vred (izključeni so stroški dokumentacije, dovoljenj itd. na začetku ter svetil, pohištva in ureditve okolice na koncu). Ko odštejemo subvencijo Eko sklada, to nanese ravno uveljavljenih 1.000 EUR/m2. Če primerjam z največjo tipsko hišo Masivne pasivne, je stvar pribložno taka:
Plus za Masivno pasivno:
– 5.000 EUR cenejša
– vključen PGD (5.000 EUR)
Plus za našo:
– vključen izkop in temeljna plošča (14.000 EUR)
– vključene napeljave z zbiralnikom okrog hiše (7.000 EUR)
– vključene žaluzije + pametno krmiljenje (8.000 EUR)
Ta izračun kaže, da smo z gradnjo v lastni režiji prihranili cca. 19.000 EUR, pa hiša je netipska in ima morda vgrajeno kako boljšo reč kot Masivna pasivna. Seveda so pa izračuni zelo grobi, pa morda sem kaj spregledal.
Kaj pa recimo stroški ogrevanja pasivne hiše? Sam živim pri starših v “novogradnji”, ki se je gradila v lastni režiji skoraj 10let. lansko leto dokončano 2.nadstopje, ko sva se z bratom vselila (vsak svoje stanovanje 50kv.m). sama hiša je grajena (razen baje opeke) iz slabših materialov, okna pvc najcenejsa, sama gradnja je bila kar površna, mojstri so bili neki znanci, ki sicer delajo v “fabriki”, v prostem času so “vodovodarji”. npr. v moje stanovanje sva z očetom na strop sama polagala stekleno volno, ki je bila kupljena pred 10leti, vsa zmahana, sploh ne kompaktna 🙂 strop se mi dviguje od 1,70m na 5,5m v smislu galerije, tako da je kuhinja + dnevna skupaj 30kv.m z visokim stropom. Cela hiša je 210m2, komplet z talnim ogrevanjem, daikin inverter toplotno črpalko 11kw, ter novo fasado dokončano novembra. 2016. Lanska zima se mi zdi primerna za primerjavo stroškov ogrevanja, ker je bila zima kar mrzla, januarja 3tedne pod -10°c. naš izračun je za 3 stanovanja skupaj, kjer je bila povprečna temp. ogrevanja 23°C, pri starših mogoče celo 24°C, od oktobra do maja cca 650‚¬ (vključno z ogrevanjem sanitarne vode za 6 ljudi).
Imaš mogoče svoj izračun stroškov ogrevanja za vašo hišo? Sicer bi ti pripopal kaksno slikco naše hiše ce bi bilo to mogoce, da je hiska kar simpaticna izpadla 🙂
Če primerjam porabo elektrike poleti in pozimi, je pozimi okrog 40 EUR/mesec višja. Po teoretičnem izračunu naj bi za ogrevanje porabili 120 EUR/leto, kar bi dosegli, če bi teh 40 EUR/mesec plačevali samo tri zimske mesece, v resnici bomo pa najbrž porabili malo več. Bom poročal, ko bom imel podatke za celo leto – zdaj imam normalne račune za elektriko od junija (prej so bili zelo neenakomerni).