Pasivnost

Začel sem pisati zapis o izbiri oken, kjer sem omenjal tudi pasivno hišo, pri čemer sem se zavedel, da v blogu sploh še nisem omenil, da bomo (skoraj) pasivni. V poduk bralcem (vsem trem ali kolikorkoli vas že je) naj najprej zapišem, kaj pasivna hiša je. Wikipedija pravi, da je zamisel o njej nastala leta 1988, resneje je zaživela z ustanovitvijo Passivhaus Instituta v Darmstadtu leta 1996 in se je do danes precej dobro prijela. Kot namiguje ime, je to hiša, ki naj ne bi potrebovala ogrevalnih naprav, saj naj bi potrebno toploto prejela od sonca, prebivalcev in njihovih dejavnosti. V resnici je nekaj ogrevanja povečini vseeno potrebnega, a dovolj pasivne hiše shajajo s toplozračnim gretjem, ki je del prezračevalnega sistema. Pasivna hiša je opredeljena tudi bolj formalno:

  • Zahteve po ogrevanju ne smejo presegati 15 kWh/m2 tlorisa letno in 10 W/m2 v najhujšem mrazu. Še bolje je 10 kWh/m2 letno.
  • Hiša mora biti zrakotesna – dvoljena je zamenjava 0,6 celotnega zraka na uro pri razliki tlaka 50 Pa med notranjščino in zunanjščino.
  • Zahteve po energiji za gospodinjstvo (ogrevanje, voda, elektrika) ne smejo presegati 120 kWh/m2 tlorisa letno.
  • Temperatura sme presegati 25 stopinj največ 10 % časa v letu.

Poleg tega veljajo še naslednji kriteriji (ki pa – kolikor razumem Passivhaus Institut – niso normativni):

  • Hiša mora imeti prezračevalni sistem z vračanjem toplote z vsaj 75 % učinkovitostjo.
  • Toplotni ovoj hiše (izvzemši okna) mora imeti toplotno prehodnost U < 0,15 W/m2K in ne sme imeti toplotnih mostov (mest z bistveno večjo prehodnostjo).
  • Okna morajo imeti toplotno prehodnost Uw < 0,8 W/m2K in prepustnost za sončno toploto g > 50 %.

Zakaj bi človek imel pasivno hišo? Prav gotovo zato, da mu je ni treba veliko ogrevati, kar pomeni prijaznost okolju, finančni prihranek in varnost v prihodnje, če bodo cene energije bistveno narasle (če bomo razvili poceni hladno fuzijo ali kaj podobnega, bo pa ta vidik postal dokaj nepomemben, ampak to se bržkone ne bo zgodilo še veliko let). Take hiše so (menda) tudi prijetne za bivanje – temperature so brez posebnega naprezanja vse leto primerne in zrak je zaradi prezračevalnega sistema vedno čist.  Poleg tega v Sloveniji Eko sklad gradnjo pasivnih hiš subvencionira z 62-125 EUR/m2 tlorisa – višina subvencije je odvisna od stopnje pasivnosti in tega, ali je material toplotne izolacije iz obnovljivih virov. Kriteriji Eko sklada (2015) so precej podobni splošnim kriterijem za pasivno hišo:

  1. Zahteve po ogrevanju ne smejo presegati 15 kWh/m2 tlorisa letno ali 10 kWh/m2 letno za višjo subvencijo.
  2. Hiša mora biti zrakotesna – dvoljena je zamenjava 0,6 celotnega zraka na uro pri razliki tlaka 50 Pa med notranjščino in zunanjščino.
  3. Hiša mora imeti prezračevalni sistem z vračanjem toplote z vsaj 80 % učinkovitostjo in porabo električne energije do 0,45 W/(m3/h).
  4. Okna in zunanja vrata morajo imeti toplotno prehodnost Uw < 0,9 W/m2K. Okna morajo biti najmanj troslojna in vgrajena v skladu s smernicami RAL (ki zadevajo dobro tesnenje – o njih kdaj v prihodnje).
  5. Najmanj 25 % energije za ogrevanje mora izhajati iz obnovljivih virov in največ 10 % je lahko električne energije.

Ti kriteriji se mi zdijo kar smiselni. Prvi neposredno zadeva energetsko učinkovitost, tako da mu kaj dosti oporekati ne moremo. Drugi kriterij je pogoj za učinkovitost tretjega, hkrati pa skrbi, da zaradi slabega tesnenja ne prehaja preveč vlage iz notranjščine v zidove in tam dela škode. Tretji kriterij zagotavlja, da  se ne more kdo odločiti, da bo povečal energetsko učinkovitost s slabim prezračevanjem, kar ni ravno zdravo in česar Eko sklad ne more preverjati. Zakaj je potreben četrti kriterij, ne vem – sicer je pasivnost s slabimi okni težko doseči, a ravno zato jih ni treba posebej predpisovati. Zakaj si Eko sklad želi energijo za ogrevanje iz obnovljivih virov (peti kriterij), nam pa pove njegovo ime,  čeprav to za investitorja v hišo ni vedno smiselno. Kadar so zahteve po ogrevanju zelo majhne, je recimo električno ogrevanje lahko zaradi majhne začetne investicije ekonomsko najbolj upravičeno. To zlasti velja pri toplozračnem ogrevanju, za katerega znalci pravijo, da je primerno, kadar so zahteve po ogrevanju okrog 10 kWh/m2 tlorisa letno. A konec koncev je namen Eko sklada spodbuditi ukrepe, ki ekonomsko morebiti niso upravičeni, so pa prijazni okolju – tisto, kar se splača, ljudje počno tudi brez Eko sklada.

In zakaj sva se za pasivno hišo odločila z Jelko? To, da se bomo poceni greli, nama je vsekakor pomembno, pa tudi da bomo s tem naredili nekaj dobrega za okolje, nama je všeč. Prav tako pomembna nama je prijetnost bivanja – v trenutni hiši se srečujemo s slabim zrakom, toplotnimi mostovi in plesnijo, čemur bi se v prihodnje vsekakor rada izognila. Zaradi tega kvalitativno želiva upoštevati kriterije za pasivno hišo, niso pa nama tako pomembni kvantitativno. Glede na to, da iz praktično-estetskih razlogov arhitektura naše bodoče hiše ni idealna za pasivnost – predvsem oken, ki niso usmerjena na jug, ima preveč, bi jo bilo morda smiselno zasnovati tako, da bi bile zahteve po ogrevanju malo nad 15 kWh/m2 tlorisa letno. Tu pa nastopi Eko sklad – če malo potelovadiva in narediva kaj, kar samo po sebi ni čisto smiselno, dobiva ~10.000 EUR subvencije, kar več kot povrne stroške te telovadbe. To sicer pod vprašaj postavi smiselnost Eko sklada, a za podeljevanje subvencij so kvantitativni kriteriji več ali manj nujni, pa tudi zdi se mi, da je Eko sklad naredil kar nekaj za varčno gradnjo v Sloveniji, tako da ga zaenkrat odobravam.

5 odzivov na “Pasivnost

  1. Moram priznati, da ne razumem te fascinacije nad pasivno hišo. Po mojem mnenju so stroški investicije precej višji od subvencije, komplikacij je pa mnogo (da ne rečem – preveč).

    Zame sta sporni predvsem dve zadevi: prisilno prezračevanje/rekuperacija in izolacija pod temelji. Sploh prisilno prezračevanje. In to zato, ker običajno vsaj pol leta sploh ne opravlja svoje funkcije, ker nihče točno ne ve, kaj se dogaja po kanalih (ne bi začeli o antistatičnih ceveh in filtrih, ker to je samo marketing) in ker (in to zagotavljam) vsak kaj kmalu prebije steno in spelje odvod nape ven. Ker napa z aktivnim ogljem je vseeno ali je ali pa je ni. Sploh je pa problem pri pasivnih hišah v ruralnem okolju, kjer so filtri non-stop zapacani.

    Meni se zdi precej bolj smiselno slediti smernicam pasivne gradnje, ne pa za vsako ceno riniti v njih.

  2. Da je prisilno prezracevanje znaten strosek in vir komplikacij, vem, se mi pa obenem (naceloma) zdi precej koristna rec. Tudi ljudje, ki ga imajo, ga v glavnem hvalijo. Imas ti lastne slabe izkusnje z njim?

    Kaj pa vidis kot problem pri izolaciji pod temelji?

  3. Problem je v tem, da se to prisilno prezračevanje zdi načeloma vsem koristna reč, nihče pa nima dokaza, da je res tako. Praktično vsi, s katerimi sem govoril in ga imajo, so nad njim navdušeni, a vsi jamrajo, da je s filtri problem, da včasih čudno dela, da pokuri kar nekaj elektrike. In vsi (ne pretiravam, vsi) so/bodo prebili zunanjo steno in uredili odvod za napo, ker so nezadovoljni z vonjavami iz kuhinje. Pa prezračevanje gor ali dol. In to kljub temu, da bi naj prezračevanje delno uredilo tudi to.

    Kar se pa izolacije pod temelji tiče: lahko so težave s potresno varnostjo ob določenem tipu tal. Da ne govorimo o tem, da moraš dajati temeljno ploščo, čeprav morda ni prav nobene potrebe zanjo in bi bili pasovni temelji povsem dovolj. Pa recimo, da to niti ni tak problem.

    Jaz imam inženirski problem, ker mi nihče zadovoljivo ne pojasni, kakšne izgube so sploh lahko proti tlom, če temperatura na globini 50 cm nikoli ne pade pod 3 stopinje, v bistvu zelo redko pod 5, če imaš izolacijo po obodu se temperaturni režim zagotovo spremeni še bolj v plus, obenem imaš pa še nad ploščo pod estrihom vsaj še 10 cm izolacije, pa verjetno več.

    Ta izolacija pod ploščo se sicer dobro sliši, praktična vrednost je pa bolj tako-tako. Prvenstveno je namenjena doseganju računskih vrednosti v energetskih izkaznicah in praznjenju investitorjeve denarnice, na obratovalne stroške in bivalno udobje nima pa prav nobenega vpliva.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja