Obstaja odlična brezplačna spletna aplikacija U-wert, s katero je mogoče izračunati prehajanja toplote in vlage skozi ovoj hiše. Z njeno pomočjo sem si ogledal, kaj se dogaja z vlago pri naši strehi. Prva slika kaže dejansko stanje dela strehe, kjer je pod špirovci betonska poševnina – vidi se, da relativna vlaga v strehi nikoli ne doseže 100 %, tako da nevarnosti kondenzacije ni.

Druga slika kaže, kaj bi se zgodilo, če ne bi uporabili parne zapore. Kondenzacije načeloma vseeno ne bi bilo, bi bila pa relativna vlaga na zunanji strani višja, tako da bi v neugodnih okoliščinah – recimo posebej vlažnem in toplem zraku v notranjosti – do nje morda vseeno prišlo.

Tretja slika kaže streho nad podstrešjem, če bi ga preuredili v bivalnega. Dokler je parna zapora dobra, težav ni.

Četrta slika kaže streho nad podstrešjem, ki ima v parni zapori luknjo. Kako to simulirati, je težko reči, ampak jaz sem uporabil parno zaporo z vrednostjo sd = 5 m. Vrednosti sd pomenijo debelino zraka z enakovredno parozapornostjo – dobre parne zapore imajo sd = 100 m, vrednosti okrog sd = 5 m imajo parne ovire, paroprepustne folije, kakšne se uporabljajo za sekundarno kritino, pa imajo sd < 1 m. V primeru luknje do kondenzacije pride.

Peta slika pa kaže primer z luknjo ter zračenjem med izolacijo in deskami – če je zračenje zadostno, se kondenzaciji spet izognemo.