Čakajoč na Vadima sem jo mahnil k frizerju. Najprej sem obiskal dva, pri katerih bi na vrsto prišel šele popoldne, potem sem pa le našel enega, ki me je bil pripravljen ostriči takoj. Salon je bil sicer videti precej zanikrn, vendar me to ni ustavilo. Povedal sem mu, da bi bil rad ostrižen bolj na kratko, in sem se v pričakovanju, da mi bo pokazal, koliko me namerava ostriči (slovenski frizerji, s katerimi sem imel do zdaj opraviti, so vedno naredili tako), usedel na stol. Možak je pa zgrabil glavorezni strojček in se neusmiljeno spravil nad moje lase. Posledica je, da so malo krajši, kot sem želel, ampak se ne sekiram preveč – bodo že zrasli.

Dopolnilo:
Kolegica pravi, da je frizura v redu. In da sem zdaj podoben Vadimu.