Naša hiša je pod streho, tako da se zdaj pripravljamo na vgradnjo grobih napeljav. Zlaganje opek v zidove je potekalo brez prehudih pretresov. Enkrat se je zapletlo pri oknu, nad katerim po besedah zidarjev ni bilo dovolj prostora za preklado in ga je torej projektant slabo načrtoval, po besedah projektanta pa bi se preklada dala narediti, kot je bila predvidena, le malo bolj težavno bi bilo. Meni se zdi, da bi se res dala narediti, kot je bila predvidena, a bi bil moral projektant to bolj podrobno narisati. A tudi to, da imamo zdaj okno široko 2,8 m namesto 3 m, ni nič hudega. Zidarji so se nad projektantom pritožili še, ker ni narisal stika med poševno betonsko ploščo nad mansardo in stranskim zidom frčade, tako da so morali v ta zid naknadno izdolbsti utor, kamor se je ulila plošča. Verjetno bi to res moralo biti narisano, ne vem pa, ali obstaja kaka boljša rešitev od tega dolbenja. Malo bolj resen spodrsljaj je bil, da so na napačnem mestu naredili odprtino za dimnik in nato prestavili še en zid, ker čez odprtino pač ni mogel teči. Tokrat projektant ni bil kriv (oboje je bilo narisano prav), tako da so morali odprtino za dimnik in zid pač prestaviti. A v dobro jim štejem, da pri tem niso nič negodovali, in nasploh lahko rečem, da so zidali lepo in sem z njimi zadovoljen – pohvalili so jih tudi nekateri drugi, ki so za ocenjevanje kakovosti zidave bolj kvalificirani od mene.

K zidanju spadata dve betonski plošči – med pritličjem in mansardo ter med mansardo in podstrešjem. Slednja ni običajna, vendar pripomore k ugodni poletni temperaturi mansarde, saj lahko beton sprejme veliko toplote iz prostorov. Skoznju je bilo treba narediti več odprtin, pri čemer se nismo najbolj izkazali. Odprtin za vodovod in podobne reči zaradi nesporazuma kratko malo nismo naredili, za prezračevanje smo jih pa, a ne najbolj uspešno. Glede na to, da so nam naredile kar nekaj sivih las, naj o njih napišem malo več. Cevi za prezračevanje pritličja bodo tekle v plasti izolacije pod tlakom mansarde, ventili za dovod zraka v prostore in odvod iz njih pa bodo vstavljeni v odprtine v medetažni plošči, tako da bodo v pritličje gledali skozi strop. Podobno bo pri mansardi – prezračevalne cevi bodo tekle po podstrešju, ventili pa bodo v odprtinah v plošči nad mansardo. E-netsi – zastopnik za naš prezračevalni sistem – priporoča, da se odprtine za prezračevalne ventile naredijo tako, da se pred betoniranjem na ustrezna mesta postavijo kosi kanalizacijskih cevi DN100 z razširitvijo na DN110 (razširitev naj bo zgoraj). Glede kanalizacijski cevi smo jih ubogali, glede ustreznih mest pa žal ne povsem. Do napake je prišlo, ker položajev ventilov na načrtu ni kotiral že projektant, ker izvoda načrta, kamor smo vnesli še nekaj popravkov, nismo natisnili v pravem merilu in ker so se položaji odmerjali kar z ravnilom po tem načrtu brez preverjanja merila – skratka, več vpletenih je postrelilo čredico kozlov, zato nas čaka vrtanje (E-netsi pravi, naj se vrtajo odprtine premera 12 cm).

V obeh betonskih ploščah je tudi kopica cevi za električne napeljave. To je nekoliko zoprno, saj se utegne zgoditi, da bomo pri vrtanju novih odprtin za prezračevanje kako presekali (pri prestavljanju odprtine za dimnik se je to že zgodilo). Isto grozi pri kasnejšem pritrjevanju česarkoli na strop (npr. nape ali videoprojektorja). Slednji težavi bi se ognili, če bi bile cevi pritrjene na zgornjo armaturo v betonskih ploščah in bi bile tako dovolj daleč od stropov, ampak niso, ker se menda laže pritrdijo na spodnjo (če bi bil na to pomislil pravočasno, bi morda naredili drugače). Takisto bi se ji lahko ognili, če bi vedeli, kje cevi tečejo, ampak ne vemo – to natančno poslikati in popisati bi zahtevalo precej časa, ki ga nismo imeli, saj sta se obe plošči ulivali tik po tistem, ko so bile cevi položene. S tem je svoje življenje dal še en kozel, saj bi pregled pred betoniranjem razkril tudi napačne položaje prezračevalnih ventilov in napačne položaje luči, ki jih imamo ravno tako nekaj – cevi za električne napeljave morajo namreč na mestih, kjer bodo na stropu luči, priti iz stropa.

Tele napeljave po ploščah so skratka zadeva, s katero nisem najbolj zadovoljen. A izvzemši to, da bi jih morali čim več pritrditi na zgornjo armaturo ter pred zalitjem na nek primeren način poslikati in popisati, mislim, da so vseeno narejene kar prav. Obstajajo sicer tudi drugi načini, a imajo vsi svoje slabosti:

• Lahko bi vse napeljave razen prezračevalnih cevi za mansardo dali v plast izolacije pod tlakom. Problem je, da je teh napeljav veliko, tako da bi izolacija morala biti debelejša, zaradi prepredenosti s cevmi bi jo bilo pa težko lepo položiti.
• Lahko bi prezračevalne cevi dali v betonski plošči, ostale napeljave pa v plast izolacije pod tlakom. Glede na to, da načrtujemo poletno pohlajevanje prezračevalnega zraka, bi bilo to dobro, ker bi zrak hladil plošči, ki bi potem prostore hladili bolj nežno od samega zraka. Vendar so te cevi dovolj debele, da oslabijo plošči, tako da bi jih bilo treba upoštevati pri statičnem izračunu in morda plošči kaj odebeliti. Pa tudi morebitne napake pri nameščanju cevi bi bile zelo težko popravljive.
• Lahko bi napeljave (ali del njih) dali nad spuščen strop iz mavčnih plošč. Za prezračevalne cevi to v primeru poletnega pohlajevanja najbrž ni pametno, saj na njih lahko pride do kondenzacije. Če pohlajevanja na bi imeli, je pa spuščen strop najboljša rešitev, saj so napeljave laže dostopne in še za vgradne luči je primeren, a obenem tudi najdražja.

Za konec bi seveda moral kaj napisati o strehi, ampak bom to preložil na naslednjič, da ne bo tale zapis preveč čakal.