Zadnji Joker, ki se v dveh člankih ukvarja z visokoločljivostnim videom, me je spodbodel, da izpolnim obljubo in se še malo razpišem o HD-DVDju. Vse, kar bom napisal, bo povečini držalo tudi za njegovega tekmeca blu-ray, a ker slednjega še ni na tržišču, se zaenkrat posebej z njim ne bom ukvarjal.

Prvo vprašanje, ki se zastavi, je prav gotovo, ali ima HD-DVD sploh smisel, ali je (dovolj) boljši od DVDja. Njegova ločljivost 1920 x 1080 je v primerjavi s 720 x 576 ali 720 x 480, ki jo ponuja DVD, v teoriji prav gotovo ogromen napredek. Pa je tudi v praksi, glede na to, da je DVD videti čisto zadovoljiv? Zdi se, da je odgovor pritrdilen – denimo prve recenzije HD-DVDjev na The Digital Bits, bržkone najpomembnejši strani o DVDjih ipd., so precej pohvalne. Seveda pa HD-DVDji zahtevajo ustrezno opremo. Kot prvo mora biti zmožna prikazati dovolj veliko ločljivost, kot drugo pa mora proizvesti dovolj veliko sliko (ali pa je sliko treba gledati od dovolj blizu). Razna priporočila pravijo, da naj bo za kinematografsko vzdušje gledalec od slike oddaljen približno 1,5 njene diagonale, kar je dosti manj od razdalje, s katere običajno gledamo televizijo. Pri gledanje s take razdalje se piksli ločljivosti HD-DVDja še ne razločijo, ločljivosti DVDja pa. Moj 24-inčni monitor LCD Dell UltraSharp 2405 FPW bi z ločljivostjo 1920 x 1200 moral biti kar primeren. Glede na to, da se mi marsikak divx, ki je bil na starem 19-inčnem katodniku videti čisto spodoben, zdaj zdi grd, in da tudi pri DVDjih opažam pomanjkljivosti, verjamem, da s HD-DVDji bom pridobil. Seveda pa ni vse rožnato (pravzaprav je daleč od tega).

Zame in meni podobne, ki nas zanima predvajanje na računalniku, je prvi problem, da zaenkrat ni na voljo računalniških pogonov HD-DVD. Vendar ne dvomim, da se bo to rešilo – vprašanje je le, kako hitro in za kakšno ceno.

Naslednja težava so zvočni zapisi. HD-DVD ponuja tri nove: Dolby TrueHD, Dolby Digital Plus in DTS-HD Master Audio. Vsi trije naj bi bilo boljši od česarkoli, kar ponuja DVD, prvi in tretji sta celo brezizgubna. Hudič je le, da jih zaenkrat z ničemer ni možno predvajati v vsej njihovi krasoti. Ampak tudi to se bo s časom rešilo.

Potem pa pridemo do resnejšega problema: HDCP. To je standard za šifriranje videa, ki ga morajo za predvajanje v polni ločljivosti podpirati vse vpletene naprave, kar pri računalniškem predvajanju pomeni predvajalnik, grafična kartica in monitor. Namen HDCPja je seveda preprečevanje nezakonitega presnemavanja. Če kak člen verige HDCPja ne podpira, se utegne zgoditi, da se video sploh ne predvaja ali pa da se predvaja z ločljivostjo 960 x 540. Grafičnih kartic in monitorjev s podporo HDCPju zaenkrat ni ravno na pretek, sploh me pa navdušuje, da ga ne podpira moj krasni monitor.

Sicer ni vse izgubljeno, ker trenutni filmi HDCPja ne zahtevajo, ampak nemogoče je predvideti, kako se bodo studiji odločali v prihodnje. Če se bodo slabo, so rešitev tudi zunanje naprave, kakršna je tale, ki sprejmejo signal s HDCPjem, oddajajo pa takega brez, vendar so drage in vprašanje je, če podpirajo ločljivost 1920 x 1200, kakršno uporablja moj monitor (DVI namreč ne prebavlja najbolje ločljivosti večjih od 1600 x 1200). Poleg tega jih izdajatelji HD-DVDjev lahko onemogočijo. Vsaka naprava, ki podpira HDCP, ima namreč svoj odšifrirni ključ, na HD-DVDje pa je moč shraniti seznam neveljavnih ključev. In kajpada je možno, da se bo našel kak softverski način za zaobitje HDCPja. A ne glede na to, ali rešitev bo na voljo (in ali bo sploh potrebna), je skrajno bedno, da si moram beliti glavo s tem, ali bom lahko gledal pošteno kupljene HD-DVDje.

Na koncu pa nastopi še problem odločitve, katere HD-DVDje (ali diske blu-ray) kupiti. Na seznamu napovedanih filmov se najde marsikaj zanimivega (in še več se bo v prihodnje). Gotovo se bom odločil za nakup filmov, ki jih še nimam na DVDjih, pa bi jih želel imeti: The Matrix, The Fifth Element, Kill Bill … Vprašanje je le, ali jih je smiselno kupiti takoj ali je bolje počakati na kake boljše izdaje, ko bo medij bolj zrel. Dilema so filmi, ki jih že imam na DVDjih. Glede na to, da sem vedno iskal najboljše izdaje, bi moral DVDja nadomestiti z njihovimi visokoločljivostnimi nasledniki, ampak to storiti za celo zbirko (no, ali pa vsaj tisti del, za katerega bo možno) bi bil hudo drag špas. Najbrž se bom za ta korak odločil samo pri par najljubših filmih.