Najprej moram reči, da je konferenca precej dobra. Prvi razlog za to je seveda, da so raziskave, ki so na njej predstavljene, na nivoju. Vendar je to veljalo še za kako konferenco, ki sem jo obiskal, pa je naredila slabši vtis. Drugi razlog je, da so prisotni pretežno Američani, za katere se mi zdi, da znajo narediti nekoliko nadpovprečne predstavitve, predvsem pa dobro govorijo angleško (jezik je lahko resen problem – spomnim se recimo nekega indijskega vabljenega predavatelja na ECML 2004, ki ga nisem razumel popolnoma nič). Tretji razlog pa je, da je ogromna – pri šestih vzporednih sekcijah ni tažko najti česa zanimivega. Verjetno je poslušalca laže zadovoljiti z veliko izbiro kot s kakovostjo prispevkov (dokler ta seveda ni res slaba), kajti odličen referat z nezanimivega področja je teže prebavljiv kot spodoben z zanimivega.

Včeraj je bilo odlčno vabljeno predavanje vodja zmagovalne ekipe na tekmovanju robotskih vozil, ki ga je lani organizirala DARPA. Predavanje ni bilo zelo tehnično in z znanstvenega vidika ni bilo posebej zanimivo, vendar je bilo izvrstno izpeljano in seveda je bila tema nadvse kul. Pravzaprav sem že večkrat opazil, da so bolj splošna predavanja navadno privlačnejša in bolje obiskana – so pač zabava, bolj tehnična pa delo in kot večina ljudi se tudi znanstveniki raje zabavano kot delamo.

V avli ima stojnice nekaj podjetij, ki si želijo sodelovati s takimi, kot smo mi, in nas morda tudi zaposliti. Obiskovalce privabljajo s preizkušeno metodo zastonjskih svinčnikov, blokcev in tudi bolj zanimivih reči. Najbolj kul je Microsoft, ki deli penaste rakete na elastiko. Začuda kar spodobno letijo, temeljitejši preizkus bom pa opravil v kakem primernejšem okolju od Bostona. Omeniti velja tudi Yahoo, ki obiskovalce mami s čokoladami s svojim logotipom. Žal niso posebej dobre.

Včeraj sem med odmorom za kosilo opazil obiskovalko, ki si je čas krajšala s kvačkanjem.