Prebral sem zadnji dve knjigi v njegovi seriji Sword of Truth (Naked Empire in Chainfire, osmo in deveto) in nisem preveč zadovoljen. Pravzaprav sploh nisem zadovoljen. Pa ne vem, ali me bolj jezi Goodkind, ker je serijo izpridil, ali sem bolj jezen nase, ker jo še kar naprej berem (in celo kupujem). Sem se pa z obojim že nekako sprijaznil. Kvarjenje serij je itak priljubljen konjiček piscev fantazijske literature. Najboljši primer je bržkone Jordan in njegov Wheel of Time, menda pa celo zadnja knjiga v Song of Ice and Fire ni najbolj posrečena, čeprav se je zdelo, da Martin ne bo podlegel prekletstvu žanra. No, pa Martina ne bom obsodil, dokler njegovega najnovejšega umotvora ne preberem, Jordanova malopridnost pa ni vprašljiva, čeravno zadnje knjige takisto še nisem prebral, ker traja že kakih pet delov. Ampak če serijo enkrat začnem, seveda ne zdržim, da je ne bi prebral do konca – čeravno s tem podpiram točno tako molzenje serij v nedogled, nad kakršnim tule bentim.
Goodkind torej. Sword of Truth ni prav sijajen že od tretje knjige dalje, čisto ga je pa Goodkind zavozil s šesto, kjer si prav nemarno izposoja ideje Ayn Rand. S temi idejami ni nič prav hudo narobe, vendar si zaslužijo malce tehtnejšo obravnavo, kot je je zmožen Goodkind, pa tudi v fantazijsko literaturo se mi zdi, da ne sodijo najbolj, vsaj ne brez primerno prefinjene predstavitve. V zadnjih dveh knjigah se Goodkind takisto neprestano ukvarja s temami, kot so vrednost življenja, pravica posameznika do sreče in uživanja sadov svojega dela itd., vendar tem temam bodisi ni dorasel kot pisatelj, bodisi meni, da jim bralci niso, tako da se vse skupaj izrodi v ponavljanje floskul. Poleg tega pa se očitno boji, da bo postal dolgočasen, če ne bo v vsaki knjigi v svoj svet uvedel kake povsem nove reči, ki nima ničesar opraviti z dozdaj opisanim. Saj ne rečem, kak Jordan nazorno pokaže, da se to res lahko zgodi, vendar Goodkindova rešitev ni kaj prida, ker njegov svet naredi neprepričljiv. Fantazijski svet je prepričljiv, če bralec spozna množico podrobnosti, ki se dopolnjujejo v nekakšen sistem, ne pa, če ga sestavlja tisoč nepovezanih (ali pa neprepričljivo povezanih) čudes.
In ko bo izšla deseta knjiga, jo bom kajpada spet kupil. Kako sem beden.