No, najprej ugotovitev o pridnosti mojega pisanja v blog. Z zadovoljstvom opažam, da se je v primerjavi z lanskim letom dramatično izboljšala. Za cilj sem si zadal, da nekaj napišem vsaj enkrat tedensko, in zaenkrat mi uspeva. Ni mi pa še uspelo popisati počitnic na Šrilanki, ker je to malo zahtevnejši podvig. Ampak bom.

Prejšnji vikend sem – kot že nekajkrat prej – pripravljal suši. Tokrat ne v družbi moje najdražje, ampak doma za starše (oči je tudi sodeloval). Tole je par ugotovitev, ki jih zapisujem predvsem za svoje potrebe (za kadar se bom spet lotil sušija), seveda me bo pa veselilo, če bodo pomagale še komu:

• Tole je dober recept za riž, edino vode ni napak dati malenkost več.
• Za eno lačno osebo je treba približno 100 ml riža. Iz tega je nastal en zavitek maki-sušija (ki sem ga narezal na osem kosov) in en (pre)velik primerek nigiri-sušija.
• Za en zavitek maki-sušija je treba približno 100 g ribe.
• Najbolj okusen suši je iz lososa (posebej z avokadom gre lepo skupaj), napačna ni tudi tuna, mečarica je pa malo manj dobra. V maki-sušiju je čisto sprejemljiva, ker je zraven še zelenjava/sadje, v čistejši obliki mi pa ni bila najbolj všeč. Rad bi našel še kako ribo, ki je primerna za suši, ampak hitro guglanje ni dalo nobenega koristnega nasveta. Očitno bo potrebna natančnejša raziskava. Če ima kdo kak preizlušen predlog, pa prosim z besedo na dan.