Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Mitja

V Italiji nič zanimivega, falot z eBaya poslal karte

Ta teden smo s še petimi člani odseka na konferenci ECAI 2006 v Rivi del Garda. Zaenkrat sem prisostvoval delavnici o information retrievalu (trenutno mi ne pride na misel noben dober prevod), ki je bila malček dolgočasna. Zdajle bom pa menda slišal nekaj o računalniški ustvarjalnosti – kaj točno naj bi to bilo, sicer ne vem, a zveni zanimivo. Bom poročal.

Ker imam še nekaj minut do začetka delavnice, naj čas izkoristim, da povem, kako so se iztekle prigode s falotom z eBaya, o katerem sem poročal pred časom. Zavarovalnica mu ni hotela plačati za izgubljeno pošiljko (menda zato, ker je bila poslana v Slovenijo – človek se vpraša, zakaj se ni vnaprej pozanimal, za katere države zavarovanje velja). Po tistem sem mu še nekajkrat pisal, odgovarjal pa ni prav vneto, tako da sem že bolj ali manj obupal nad tem, da bom naročene karte kdaj videl. Med tem, ko sem bil na počitnicah, so pa – čudo prečudno – vendarle prispele. Očitno se včasih splača biti vztrajen. Hudič je le, da je enako pogosto tovrstna vztrajnost zgolj izguba časa in živcev in da človek vnaprej ne ve, katere vrste kak primer bo. Jaz ponavadi vztrajam in bentim (Jelka mi pa prigovarja, naj se ne obremenjujem s takimi rečmi), tako da je tale primer zame nemajhno zmagoslavje.

Rojstnodnevno presenečenje

Ko sem danes zjutraj stopil na balkon, sem v vogalu vrta opazil nekaj nenavadnega: prozorno posodo ali škatlo, nad njo nekakšno mrežo, zraven pa list papirja ali kartona. Mami je ravno takrat stopila na dvorišče, tako da sem jo vprašal, kaj to čudo je. Prvi trenutek ji ni bilo nič jasno, nato pa sva ugotovila, da je tole:

Češarek

Tisti kos papirja je bil pismo, s pomočjo katerega sem ugotovil, da je riba Jelkino darilo za rojstni dan (ki sem ga praznoval med počitnicami). Hvala! Očitno jo je danes ponoči nekdo prinesel k nam. Nočne pretrese je po vsem videzu srečno prestala. Privoščil sem ji tudi malo zajtrka. Prav živahna sicer ni, a morda je njeno vedenje povsem normalno – pojma namreč nimam, kaj je pričakovati od zlate ribice.

Čim prej moram ugotoviti, koliko jo je treba hraniti, kako pogosto in na kakšen način naj ji menjam vodo ter če je z njo treba početi še kaj drugega. Pa ime ji bo treba najti – glede na to, da prihaja od Jelke, se nagibam k temu, da bi jo poimenoval Češarek.

Nazaj iz Južne Afrike

Včeraj sem se vrnil s počitnic. Tamkajšnja narava je krasna, posebej uživali smo na safariju v Krugerjevem parku. Kulturno-zgodovinske zanimivosti so žal nekoliko manj imenitne: novejše so iz časa apartheida in temu primerno žalostne, malo starejše iz kolonialnih časov in ne bistveno drugačne od marsičesa, kar smo že videli, predkolonialnih pa ni, ker takratni prebivalci Južne Afrike pač niso pustili ničesar omembe vrednega za seboj. Posebej nevšečna (ne)kulturna zanimivost je bila, da so nas oropali. Kljub temu smo se pretežno imeli fino. Podrobnejše poročilo (temeljito opremljeno s slikami, ki smo jih domov prinesli ~2.000) sledi, vendar bo bržkone imelo nekaj zamude, ker bom prihodnji teden na konferenci ECAI 2006 v Italiji.

V Južno Afriko

Čez manj kot štiri ure bom sedel na letalu za v Frankfurt, od koder jo bom mahnil v Johannesburg. V Južni Afriki bom ostal dobre tri tedne in dvomim, da bom tačas kaj zapisal v blog. Načeloma je sicer mogoče zapise dodajati po e-pošti s telefona, vendar tega postopka nisem utegnil naštudirati, pa tudi prepričan nisem, če mi bo telefon tam deloval, ker se utegne zgoditi, da ga ne bom mogel polniti – Južnoafričani namreč uporabljajo neke čudaške vtičnice.

Ob tej priliki naj omenim še, da blog piše tudi moja najdražja Jelka, tako da če vas zanimajo njene makedonske prigode, ga le obiščite.

Hidefdvd.com in bednost carine

Pred časom sem poročal, da sem se odločil preizkusiti naročanje DVDjev pri Hidefdvd.com. DVDji so prispeli pred dobrima dvema tednoma (ja, tale zapis zamuja) in z zadovoljstvom sem ugotovil, da so bili odlično zapakirani, tako da se jim na pošti ni zgodilo nič žalega. Žal pa brez posledic ni bilo srečanje s carinsko pošto: ker pošiljki ni bil priložen račun, so zahtevali, naj jim ga pošljem. DV-Depot, predhodnik Hidefdvd.com, je pošiljkam prilagal lažne račune za poceni rabljene diske, tako da mi nikoli ni bilo treba plačati nobenih dajatev. Seveda bi bil lahko podoben račun carinski pošti poslal tudi tokrat, a močno dvomim, da bi mi verjeli. Dosti laže je namreč oporekati računu, ki ne samo ni videti verjeten, ampak je povrh prišel iz rok potencialnega plačnika. Poleg tega so pri DV-Depotu škatle z DVDji odprli, tako da so bili DVDji res videti rabljeni (to so počeli zato, ker so DVDje v izogib poškodbam zavili v papir), česar Hidefdvd.com ne dela. No, carinikom sem račun res poslal in to sem lahko storil celo po elektronski pošti, kar včasih ni šlo. Zaračunali so mi ~2.600 SIT dajatev in še približno pol toliko za privilegij, da so se ukvarjali z mano in da sem jim smel plačati. Slednje je dokaj bedno, a vsaj 700-tolarske takse neznanega namena, ki so jo zaračunavali včasih, zdaj ni več treba plačevati.

Ker mi pri kupovanju DVDjev carinska pošta ni prehudo zagrenila življenja, so se vrli cariniki očitno odločili, da se je treba bolj potruditi pri kartah magic. Pred kakima dvema tednoma sem dobil pošiljko kart in kajpak so spet hoteli račun. E-pisal sem jim, da sem karte dobil z menjavo in da računa ne morem poslati, da pa so vredne 4.000 – 5.000 SIT (slednji znesek je meja, pod katero ni treba plačati dajatev). Odgovorili so mi, naj predložim dokaz o vrednosti. Že sama zahteva po dokazu je bila dovolj zoprna, višek bednosti pa je bil način, kako so jo poslali – s priporočenim pismom! Namesto da bi uporabili e-pošto (kot sem jo jaz), so uničili nekaj papirja, potrošili nekaj denarja za poštnino in me primorali, da sem šel odgovor iskat na pošto. Obup! No, z nekaj truda mi je potem vendarle uspelo skovati dokaz, da so karte vredne manj kot 5.000 SIT, ki je imel obliko povezav do skrbno izbranih spletnih strani s cenami.

Ker takole dopisovanje zahteva nekaj časa in denarja, na koncu pa carina pogosto še nič ne iztrži, sem se vprašal, ali se to sploh splača. Odgovor sem šel iskat v proračun za leto 2006. In kaj sem dognal? Da so predvideni prihodki od carin in drugih uvoznih dajatev 9,2 milijarde SIT, za stroške Carinske uprave pa je določenih 13,9 milijarde SIT. Seveda ni edina naloga carinikov pobiranje carin, vseeno pa močno dvomim, da se vtikanje nosu v majhne pošiljke, kakršne so moje karte, splača. Če bi se omejili na carinjenje uvoza na debelo, sem prepričan, da bi bilo razmerje med izkupičkom in stroški bistveno boljše. Da ne omenjam, da si državljani ne želimo, da bi nas cariniki, ki naj bi bili pravzaprav naši uslužbenci, nadlegovali zaradi peščice kart. Ampak iz meni ne čisto jasnih razlogov je precej običajno, da država počne reči, ki si jih državljani ne želimo.

Turizem v Bostonu

Pretekli teden sem malo zanemarjal blog, pa bom danes nadoknadil. Turizem sem v Bostonu uganjal že pred več kot tednom dni, vendar zapis o tem zamuja, ker sem fotke uredil šele danes.

Boston je bil žarišče ameriškega boja za neodvisnost in morebiti najbolj znan dogodek, ki je privedel do njega, je bila bostonska čajanka: metanje čaja s treh britanskih ladij v bostonsko pristanišče v znak protesta proti carini na čaj. Na mestu, kjer se je to zgodilo, naj bi bila zasidrana replika ene od ladij. To je bil moj prvi turistični cilj, pri katerem pa sem naletel na težavo, da ladje na mestu, vrisanem na zemljevid v turističnem vodniku, ni bilo. Imel sem namreč smolo, da jo letos prenavljajo.

Naslednjo sem si ogledal cerkev sv. Trojice, ki naj bi bila ena od desetih arhitektonsko najpomebnejših zgradb v ZDA. Res ni napačna, a tako zelo imenitna se mi spet ni zdela. Poleg nje se je vzpenjal Hancockov stolp, najvišja zgradba v mestu.

Cerkev sv. Trojice
Cerkev sv. Trojice

Hancockov stolp
Hancockov stolp

Glavna mestna znamenitost je Pot svobode, ki obiskovalca popelje mimo kakih 20 znamenitosti iz časa boja za neodvisnost. Čisto zanimivo, a nič pretresljivega. Za temeljit ogled mi je žal malo zmanjkalo časa.

Rdeča črta, ki označuje Pot svobode
Rdeča črta, ki označuje Pot svobode

Pokopališče
Pokopališče z grobovi mnogih domoljubov

Stari massachussetski parlament
Stari massachussetski parlament in nekdanji sedež britanskega guvernerja

Uba stax

Včeraj se je zgodilo predzadnje tekmovanje za kranjsko magicaško ligo v vintagu in legacyju (verjetno zame kar zadnje, ker me avgusta ne bo skoraj nič doma). Glede na svoje uspehe s petbarvnim staxom sem tokrat poizkusil srečo še z enobarvnim uba staxom (podobnim temule, le da sem igral tangle wire namesto jester’s capov). Uspeh je izostal (dva poraza in ena neodločena igra) – očitno mi Fortuna na ligi ni naklonjena, kajti z domala enakim kupčkom sem v četrtek na pripravljalnem FNMju zmagal.

O (enobarvnem) uba staxu sem ugotovil tole:

  • od petbarvnega je šibkejši, ker kratko malo vsebuje manj močne karte (manjkajo mu tinker, ancestral recall, balance in morda še kaj);
  • od petbarvnega teže najde prave karte ob pravem času, ker ne igra tutorjev;
  • uba mask je močno orožje, predvsem proti kontrolam (v kombinaciji z bazaarjem of baghdad je pa sploh prav svinjski), vendar na začetku, ko je stax najbolj ranljiv, nima večjega vpliva na igro;
  • od petbarvnega ima malenkost manjše težave z mano.

Zaključek je, da je petbarvni stax boljši, razen morda v metaigrah polnih kontrole (kar slovenska ni). Sicer bi se do tega zaključka dalo priti tudi čisto teoretično, ampak najbolj zanesljiva metoda je vendarle preizkus v praksi.

Zaradi udeležbe na le štirih tekmovanjih, ne najboljši izbiri kupčkov in pomanjkanju vaje se letos na ligi nisem kaj prida odrezal. Upam, da se bo liga zgodila tudi prihodnje leto in da bom imel takrat več uspeha.

WordPress 2.0.4 in geografski položaj

Včeraj sem blog nadgradil na WordPress 2.0.4. Ob tem mi je nehal delovati Geo Plugin, ki je skrbel za prikaz na zemljevidu si.blogs (no, ni ravno nehal delovati, je pa začel javljati neko napako). Najprej sem seveda krepko zaklel, nato pa sem se lotil iskanja nadomestka. Ugotovil sem, da obstaja kar nekaj tovrstnih pripomočkov. Ker si že lep čas želim, da bi imel možnost tudi na kak priročen način prikazovati geografske položaje posamičnih zapisov, sem sklenil poiskati plugin, ki zmore tudi to. Za najboljšega se je izkazal GeoPositions, vendar je pri njem treba v zapis ročno vstaviti oznako, iz katere nastane povezava do položaja na izbranem spletnem zemljevidu, pa še s položaji, ki sem jih določil z Geo Pluginom, ne zna nič početi.

Ker sem našel tudi dva plugina, ki znata položaje zapisov prikazovati na podlagi Geo Pluginovih oznak, sem šel še enkrat pogledat, če morebiti obstaja kaka popravljena različica slednjega (kajpada sem to storil tudi takoj, ko so se začele težave, ampak sem takrat zaključil, da ne). No, k sreči se je izkazalo, da res obstaja (in da sem prvič pogledal slabo), tako da sem si jo namestil, poleg nje pa še Plug ‘n’ Play Google Map (drugi tovrsti plugin, Geo Mashup, je pri nastavitvah izpljunil sporočilo o napaki). Rezultat je tale zemljevid (ki je na voljo tudi med povezavami na desni).

Preden sem Plug ‘n’ Play Google Map lahko uporabil, sem ga moral malce popraviti. Razlog je bil, da je prikazoval vse zapise, ki imajo določen geografski položaj. Teh je pri meni večina, so pa trenutno le iz petih različnih krajev, tako da so se v glavnem izrisali eden čez drugega, kar je bilo čisto nekoristno (ker je bilo itak možno klikniti na le enega v vsakem kraju), je pa izrisovanje naredilo precej počasno. Zdaj sem plugin predelal tako, da izriše samo zadnji zapis iz vsakega kraja.

Servisiranje prenosnika mi še vedno kravžlja živce

En mesec pred odhodom v Boston sem v popravilo nesel prenosnik. Servisu sem demonstriral težave z bluetoothom, z baterijo in s pekačem CDjev ter jim povedal za slab stik z diskom. Težavo z bluetoothom so odpravili s ponovno namestitvijo gonilnika, pekač so očistili, disk in baterijo pa zamenjali. Da ponovna namestitev gonilnika za bluetooth pomaga le za kratek čas, sem jim sicer povedal, ampak če bi nerešeno ostalo le to, bi bil kar zadovoljen. Pa seveda ni.

Začelo se je z baterijo: da so oskrbeli novo, so rabili cel mesec, tako da sem jo dobil v petek, dan pred odhodom v ZDA. Ko sem jo vstavil v prenosnik, se je izkazalo, da je napačna. Včasih je računalnik sicer delal, včasih se je pa ob zagonu uprl. Poleg tega je imela za tretjino manjšo kapaciteto od prave. Tisto jutro se mi je glavni falot za prenosnike pri Zelinki, Luka Gašperčič, po telefonu hvalil, da je samoumevno, da so baterijo oskrbeli pred odhodom, da bi bi bili to storili, pa če bi bil on osebno moral ne vem kam ponjo. Ja, lahko se je hvaliti, če imaš baterijo v rokah. Ko sem mu povedal, da je napačna, ni kazal nobenih znakov več, da bi bil pripravljen po pravo iti ‘ne vem kam’ – preprosto se je izgovoril, da je kriv dobavitelj in da bom pravo dobil v ponedeljek (ko sem bil že v Bostonu). V resnici sem jo potem dobil včeraj.

V Bostonu so se po nekaj mesecih tudi ponovno začele težave s stikom z diskom. Najbrž jih je izzvala zamenjava diska. Včeraj sem preizkusil še pekač za CDje, za katerega se je izkazalo, da ne dela nič bolje, kot je pred servisiranjem. Očitno bo prenosnik romal nazaj k Zelinki. Prej morem edino še ugotoviti, ali bluetooth po ponovni namestitvi Windows vendarle deluje – pred časom so mi namreč pri izdelovalcu rekli, da bo to najbrž pomagalo, pa zaradi duhamornosti nameščanja Windows in vseh programov ter tistega ‘najbrž’ prijema do zdaj nisem preizkusil. Prerokujem, da bom čez kak mesec spet klical bolezni nad Zelinko.

Dopolnilo:
Ponovna namestitev Windows težav z bluetoothom ni rešila. Trenutno so sicer dokaj mile, ampak tako je bilo tudi v preteklosti po ponovni namestitivi gonilnika, pa se je stanje vsakič v kakem mesecu poslabšalo.

Še eno dopolnilo (leta 2015):
Tale zapis je včasih nad Zelinko in sinove klical kolero, pa sem to spremenil, da sedanji Zelinki ne delam slabe reklame zaradi Zelinke iz leta 2006 (o tem več tule).

Z nastopanjem zaključil

Pravkar sem spisal dva odstavka o včerajšnjem dnevu, ko sem jih hotel objaviti, se je pa mreža v konferenčnem središču odločila, da me bo zafrknila in poslala moj umotvor v digitalno onostranstvo. Zato naj zgolj objavim sliko z včerajšnje predstavitve drugega plakata in zapišem, da je bila kar uspešna.

Z Vadimom ob plakatu
Z Vadimom ob plakatu