Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Mitja

Protestniki

Očitno je tržnica priljubljeno zbirališče edmontonskih protesnikov. Prejšnjo soboto sem tam videl skupino babnic, ki so protestirale proti nošenju krzna. In če bi bil jih motil denimo lov na redke živali, bi jih človek še podprl: konec koncev je svet res (malenkost) revnejši, če zaradi krzna iztrebijo, kaj pa vem, sibirske podlasice (to je samo primer – pojma nimam, ali so sibirske podlasice res ogrožene, če sploh obstajajo). Ampak babnice je motilo predvsem pasje krzno, ki da ga menda radi prodajajo podli Kitajci. Seveda, laže je naslikati, kako grozno je pobijanje ljubkih psičkov, kot nekih obskurnih sibirskih podlasic. Ampak vzreja psov za krzno se mi zdi ravno toliko problematična kot vzreja katerihkoli drugih živali za zakol – čisto nič.

Protest proti krznu
Protest proti krznu

To soboto so pa protestirali Kitajci in sicer proti kitajski komunistični partiji. Protest je očividno organiziral Epoch Times, mednarodni časopis, ki poroča predvsem o Kitajski in je precej sovražno nastrojen proti njenemu režimu (menda včasih tudi za ceno objektivnosti). Šli so se nekakšno štafetno gladovno stavko. Kaj točno to pomeni, ne vem, ampak verjetno nekaj časa strada eden, nekaj časa drugi. Kar je najbrž kar pametno, ker se partija na stavko bržkone požvižga in bi jih gladko pustila umreti od lakote. Sploh se je vsa zadeva zdela precej donkihotovska, čeprav se moram načeloma strinjati, da je kitajska komunistična partija ustanova, ki si zasluži protest.

Protest proti kitajski komunistični partiji
Protest proti kitajski komunistični partiji

Edmonton turistično obdelan

Včeraj sem šel še enkrat v središče mesta. Pred časom sem bil namreč od daleč opazil neko precej impresivno cerkev, a ker se je že nočilo in sem bil utrujen, sem ogled odložil. Izkazalo se je, da je to ukrajinska katoliška cerkev (kar me je presenetilo – od Ukrajincev bi pričakoval pravoslavno, pa tudi videti je takšna). V bližini sem pa našel še eno zanimivost.

 Ukrajinska katoliška cerkev
Ukrajinska katoliška cerkev

Hrvaška cerkev
Hrvaška cerkev

Nato sem obiskal še živalski vrt. Na žalost je pozimi veliko živali pod streho in nekaterih ni mogoče videti, pa tudi vzdrževanje so malo zanemarili, tako da me ni posebej navdušil. In prav škandalozno se mi je zdelo, da ni bilo videti nobenih losov in bobrov.

Dvogrbi kameli
Dvogrbi kameli

S tem mislim, da sem s turizmom v Edmontonu zaključil – ogledal sem si več ali manj vse, za kar vem, da bi utegnilo biti vredno ogleda (kajpada pa za kaj gotovo tudi ne vem). In nič prezgodaj, glede na to, da bom tu samo še en vikend. Kaj bom počel takrat, bom pa še videl, ampak upam, da mi bo uspelo ogledati si še kak kos Alberte, ki ni Edmonton.

Večerjanje v Edmontonu

V zadnjem mesecu smo razvili navado, da gremo v petek s sodelavci iz laboratorija (in raznimi drugimi ljudmi, za katere niti ne vem, od kod se vzamejo) na večerjo. Kar je kul iz dveh razlogov: na ta način pridem do nekaj družabnega življenja (za organizacijo katerega imam sicer zelo borne sposobnosti) in preizkusim raznolikost edmontonskih restavracij. Edmonton ima precej mednaroden značaj in to se pri hrani, ki je tu na voljo, zelo pozna: do zdaj smo bili v cajunski, etiopski, japonski in indijski restavraciji (vse so bile dobre, najbrž najbolj indijska in najmanj etiopska), danes je pa na sporedu grška – zame sicer malo bolj običajna od prejšnjih, ampak Grki kuhati kar znajo.

Sicer sem jo danes hotel mahniti na magic (od zadnjega FNMja imam v trgovini v dobrem 22,5 nagradnih CAD, ki bi jih veljalo izkoristiti, ker do odhoda najbrž ne bom več utegnil tja), ampak za to bi bil moral z delom končati do 17:00, pa mi ni zneslo.

Dopolnilo:
Hrana v oni grški restavraciji je bila res dobra, samo grškost je bila malo vprašljiva. Imeli so celo trebušno plesalko, kar se meni zdi predvsem turška zadeva (in bi torej pričakoval, da se bo Grkom zdela izrazito negrška). Žal ni prav dobro plesala, pa tudi posebej čedna ni bila.

Revelation Space – Redemption Ark – Absolution Gap

Revelation Space, Redemption Ark in Absolution Gap so trilogija britanskega avtorja Alastairja Reynoldsa (hm, vsaj do zdaj sem ga imel za britanskega, ampak očitno že precej let živi na Nizozemskem – kaj pa vem, kam bi ga vtaknil). Začne se z arheološkim izkopavanjem ostankov nezemeljske civilizacije, ki je iz neznanih razlogov izumrla. Glavni arheolog je prepričan, da je bila iztrebljena in da podobna usoda grozi tudi človeštvu. Seveda se izkaže, da se ne moti – in za povrh postreže še z razlago Fermijevega paradoksa.

Vesolje, v katerm se knjige odvijajo, je precej domišljeno. Kar mi je posebej všeč, je, da si bralec za tehnološke izmisleke – vsaj človeške – po večini lahko vsaj približno predstavlja, kako naj bi delovali, in da se zdijo verjetni. To med drugim pomeni, da ni potovanj z nadsvetlobno hitrostjo, ki jih pisatelji vse preradi uporabljajo, da se izognejo zapletom, ki jih prinašajo desetletja trajajoča medzvezdna potovanja.

Vtisi o človeški plati so žal mešani. Nekateri liki so zelo zanimivi ter se s časom spreminjajo in razvijajo. Drugi pa niso najbolj prepričljivi in kar nekaj dejanj je slabo motiviranih, malo verjetnih. Se mi zdi, da ze tem trpita predvsem drugi dve knjigi.

Zgodba je velikopotezna in začinjena s primerno količino podrobnosti, da bralca pritegne. Nekateri elementi so sicer malenkost privlečeni za lase, vendar ji nasploh v prvih dveh knjigah ne morem dosti očitati. V zadnji se pa na žalost nekoliko vleče in konec je … nezadovoljujoč. Vsaj zame – po skoraj 2.000 straneh sem si želel katarze, pa je nekako ni hotelo biti. Kljub hibam moram reči, da je trilogija precej dobra – priporočam.

Mrrrraz!

Danes zjutraj je bilo -28 stopinj. Pa pihalo je. Zadnji vikend je bilo pa kakih 40 stopinj več. Čisto zmešano vreme imajo tukaj. No, k sreči naj bi se jutri spet otoplilo, ker tole danes je bilo precej grozno.

Homo milk

Tako je označena polica z mlekom, ki ga kupujem tule v Kanadi. Homo seveda pomeni homogenizirano – saj ni nihče pomislil na kaj drugega, kajne? Se pa Kanadčani hudo bojijo maščobe v mleku: takega z več kot 3 % maščobe imajo samo enega (pa celo zgodilo se mi je že, da jim je pošlo), takih z 2 %, 1 % in 0 % pa po več vrst, s takimi in drugačnimi dodatki. Tudi jogurti so vsi po vrsti z malo ali brez maščobe. Ni jih pa strah sladkorja: čokoladno mleko je čisto presladko, pa presladkih jogurtov tudi ne manjka.

Ker sprva nisem uspel najti ničesar benquickastega, sem vseeno kupoval čokoladno mleko (pač ne morem brez jutranjega odmerka dotične substance), potlej sem pa vendarle odkril, kje imajo čokoladne praške. Eden od njih je celo naravnost odličen, le tega očitno proizvajalci še niso ugotovili, da je praktično, če se dejansko topi v mleku.

Javna introspekcija

Hecna reč: prejšnja objava, ki obravnava še kar resen problem, je pol krajša od denimo predprejšnje, ki se ukvarja z nečim precej nepomembnim. Je že tako, da mi neketare reči ne gredo preveč lahko z jezika (ali izpod prstov). In da sem na nekaterih področjih bistveno bolj suveren kot na drugih (računalništvo je odličen primer prvih, lepši spol pa drugih).

Eh, lahko pa danes praznujem singles awareness day.

Klinc pa Valentinovo

Neprijetno me opominja na to, da v domovini nobena deklica nestrpno ne pričakuje moje vrntive (vsaj ne da bi vedel), pa bi bilo lepo, če bi. In zaradi tega tudi nisem razpoložen za modrovanje o čarih ljubezni in osladnosti vseprisotnega srčkastega kiča. Mogoče prihodnje leto.

Paint Shop Pro me zafrkava

V Excelu imam dva grafa: v enem je ena od osi označena z grško alfo, v drugem pa z beto. Ko prvega skopiram in prilepim v Paint Shop Pro, namesto alfe dobim vprašaj, medtem ko pri drugem dobim beto. Diskriminacija! PSP zapostavlja alfo! Excel ima eno dobro skrito funkcjo, ki v takih primerih navadno pomaga: če imaš pritisnjen shift, se v meniju Edit pojavi postavka Copy Picture (ki, če prav razumem, skopira sliko rastrsko namesto vektorsko). Z njo mi je (z nekaj dodatne zafrkancije) težavo res uspelo rešiti. Lahko bi pa problematični graf skopiral tudi v Paint, vendar mi ta ne pusti izbrati ločljivosti, privzeta je pa precej majhna. Da ne omenjam, da Paint sicer zaudarja do neba.

Muttartov rastlinjak

Ogled dotičnega je bil moj turistični podvig za to soboto. In čeprav naj bi bile v rastlinjaku glavne rastline, se mi je zdel bolj zanimiv rastlinjak sam. Saj ne da bi bilo z rastlinami kaj hudo narobe: par precejšnjih kaktusov, par lepih rož, nekaj šavja v klobukih priletnih obiskovalk, ampak glede na to, da sem videl že dosti bolj impresivne primerke vsega naštetega (no, mogoče ne šavja v klobukih – na to navadno nisem preveč pozoren) – tudi v naravi – me je zadeva pustila dokaj hladnega.

Rastlinjak od zunaj
Rastlinjak od zunaj

Orhideja
Nekaj, za kar se meni, ki sem bolj beden botanik, zdi, da je orhideja (označeno pa ni bilo)

Zdaj je pa ura nekaj čez pol osem in čas je, da se spokam domov. Kjer bom lahko dalje pisal članek. Saj vem, saj vem, smilm se samemu sebi – sem že tiho.