Sicer sva z Jelko še vedno pri načrtovanju hiše (no, čakava na soglasja, pa par malenkosti morava doreči z arhitektko, da lahko oddamo vlogo za gradbeno dovoljenje), se pa te dni okrog naše parcele dogaja tudi v fizičnem smislu. Po naselju, kjer leži, se namreč napeljujeta kanalizacija in vodovod, tako da so nam pravkar na parcelo pripeljali to dvoje. Vodovod smo imeli tudi že prej, kanalizacija je pa zelo dobrodošla, saj bi bila sicer potrebna mala čistilna naprava. Je pa to pomenilo, da je bilo treba iti na teren in se z možaki, ki so razkopavali ceste, dogovoriti, kako in kaj. Dogovorila sva se v redu, saj so možaki fejst – oba voda so nam pripeljali malenkost bliže, kot jim je narekoval načrt, pa še za hidrant in ulično svetilko smo ze zmenili, da bosta stala na vogalu parcele, ne na mestu, kjer bo na parcelo kdaj zapeljal avto kakega gosta, kot je bilo sprva načrtovano.

Poleg kanalizacije in vodovoda smo te dni na parcelo dobili tudi cev za telefonski priključek. Sosed je namreč ravno razkopaval svojo parcelo zaradi postavljanja ograje in je napeljal še to. Vse skupaj je organiziral sam, za kar mu vsa čast, jaz sem moral edino kupiti cev (no, pa seveda bom moral plačati za bager in pesek, s katerim je obdana cev). Pri tem sem ugotovil, da so proizvajalci tovrstni cevi pametni ljudje, saj po cevi potegnejo tanko žico, s pomočjo katere je potem mogoče skoznjo potegniti kaj bolj konkretnega. Brez take žice bi bil potreben več kot 20-metrski foršpan (čvrsta prožna žica, ki se potisne v cev, da se potem z njo skozi povleče tisto, čemur je cev namenjena – slovenskega izraza ne poznam), pa še z njim ne bi bil presenečen, če bi kaj nagajalo. Edino, kar me malo skrbi, je cev za električno napeljavo. Ta je že bila položena prek sosedove parcele, a je tanjša, kot določa nek papir, ki sva ga z Jelko dobila od Elektra Gorenjska (70 mm namesto 110 mm). Je sicer prav toliko debela, kot se je sosed pred leti s taistim Elektrom zmenil, da mora biti, pa tudi očitno je, da je precej debelejša od kabla, ki bo skoznjo tekel, bi se pa vseeno bolje počutil, če bi pri Elektru uspeli preveriti, ali je zadovoljiva. A žal je bil pristojni cel teden nedosegljiv, tako da nam ni uspelo (kdo ve sicer, kaj bi se bilo zgodilo, če bi bil dosegljiv, saj nam je bilo zaupano, da je, hm, ognjevitega značaja in da so pogovori z njim močno odvisni od tega, na katero nogo je tisti dan vstal). Upam, da se takrat, ko bomo elektriko dejansko napeljevali, ne bomo tolkli po glavi, ker nismo pri razkopavanju sosedove parcele zamenjali še te cevi.

Moram priznati, da je bil prvi stik s fizičnimi vidiki gradnje – čeravno zelo blag – zame kar nekoliko stresen. Zaradi tega sem tudi zapisu dal akcijski naslov, čeprav samo dogajanje ni bilo hudo akcijsko. Ampak se nadejam, da se bom privadil.