Možakar, o katerem bo nocoj tekla beseda, se v resnici ne imenuje Jeremija, a ker ne želim biti preveč nediskreten, mu bom rekel tako. Jeremija ima nekakšno povezavo z revjo Informatica in ker sem eden od Informaticinih urednikov, se je odločil občasno razveseliti me s kakim pismom (sicer ga pa ne poznam). Včeraj mi je pisal tretjič in lahko rečem, da se čudnost njegovih pisem stopnjuje.

Podrobnosti o prvem pismu se ne spomnim, tako da očitno ni bilo posebej zanimivo. Za novo leto mi je pa poleg voščilnice poslal popis svojih dosežkov v preteklem letu: udeležil se je dveh fizikalnih konferenc, uvrstil se je v nekaj knjig življenjepisov, vladam Evropske unije je poslal nekakšno pismo na temo evropske ustave, zadel je glavni dobitek na World lottery in podedoval veliko denarja v Nigeriji. Poleg tega je začel dobivati pokojnino, njegova hči pa je diplomirala. Da ne bi slučajno podvomil o njegovem obisku konferenc, je priložil fotokopiji potrdil o udeležbi.

No, očitno je bil Jeremija razočaran, ker nisem pokazal nobenega navdušenja nad njegovo uvrstitvijo v življenjepisne bukve (ki so mu očitno prav posebna strast), kajti včeraj mi poslal pismo s priloženimi fotokopijami sestavkov o njem v treh tovrstnih knjigah. Če slučajno niti to ne bi name naredilo dovolj imenitnega vtisa, je pa dodal še fotokopijo potrdila, da je ga je American Biographical Institute priznal za enega izmed 500 največjih genijev 21. stoletja. Kaj je hotel povedati v samem pismu, mi ni čisto jasno, razen da je velik frajer in da je bil kljub temu 19 let brezposeln. V posebno čast si pa lahko štejem, da so bili med prejemniki tega pisma tudi Kofi Annan, kraljica Elizabeta II. in drugi pomembni ljudje.

Hja, tale Jeremija je bržkone daleč najbolj zabaven rezultat urednikovanja Informatici.