Včeraj smo imeli v gosteh akviziterja. Iz otroštva se spomnim kar pogostih obiskov takih kljukcev, zdaj pa že leta nisem naletel na nobenega, tako da sem mislil, da se je ta način trženja opustil, pa sem se očitno motil. Za vrat nam ga je poslal sosed, za obisk se je pa dogovoril z Jelko, ki ji je ta sosed povedal, da prodaja fajn sesalnike in da ti za povrh očisti kavč (Jelko je prepričalo predvsem čiščenje kavča, saj je to sitno opravilo, za katerega še nismo našli pravega načina).

Po prihodu je možak začel s klepetom – zanimalo ga je, kaj z Jelko delava, malo je pobaral po naši novi hiši (sam menda ravno gradi), predvsem nama je pa nemarno pihal na dušo – da sva videti mlada, pa kako sem jaz izobražen in kakšne imenitne reči da počnem v službi … Teren za prodajo je pripravil tudi z razlago, da najboljši prodajalci lahko za nagrado dobijo družinsko potovanje v Barcelono, pri čemer mu moramo seveda pomagati. Verjetno je k vzpostavljanju odnosa sodilo tudi to, da smo mu parkrat morali pomagati kako reč nesti iz avta ali v drug prostor. Skratka, lotil se nas je z vsemi sredstvi, edino tega ni omenil, da doma stradajo in da ima bolno ženo in otroke – verjetno zato, kar se je pripeljal z volvom V90 in nas v svojo revščino res ne bi mogel prepričati.

Nadaljevali smo z mini predavanjem o onesnaženju zraka. Onesnaženje zraka je sicer čisto resen zdravstven problem, vendar se mi predavanje akviziterja ne zdi najbolj verodostojen vir informacij o njem. Možak je omenjal predvsem astmo in PM10 (delce s premerom < 10 um), neformalen pregled literature pa kaže, da so največji problem PM2,5, ki vplivajo na kronično obstruktivno pljučno bolezen, srčno-žilne bolezni, nevrološke motnje, depresijo in še kaj. Tudi astma je povezana z onesnaženjem, je pa ta povezava menda zapletena. No, na karkoli onesnaženje že vpliva, rešitev je bila pred nami – neka zadevščina, ki rahlo spominja na R2-D2 in menda čisti zrak. Pri tem si pomaga z vodo, v kateri se nabere umazanija, tako da lahko potrdim, da nekaj res dela. Ideja je, da napravo vsak dan v vsakem prostoru ali vsaj nadstropju zaženeš za kako uro, da opravi svoje (še boljše je pa seveda, da imaš več kot eno). A glede na to, da imamo prezračevalni sistem, ki zrak v prostoru zamenja v kakih dveh urah, naju z Jelko ta način delovanja ni prepričal.

Ker čiščenje zraka ni naredilo zadostnega vtisa, smo se lotili bistva – sesanja! Na tej točki je akviziter namreč razkril, da je R2-D2 podobna zadevščina v resnici sesalnik (Pro-Aqua). Najprej sem bil naprošen, da dnevno sobo posesam z našim sesalnikom, nato pa še s Pro-Aqua. Možak je pri slednjem v cev vstavil krpico, na kateri se je nabiral prah, da se je videlo, da ga je naš sesalnik precej pustil. Zanimivo bi bilo videti, kaj bi se zgodilo, če bi dvakrat sesal z istim sesalnikom, vendar tega poizkusa nisem poizkušal izposlovati, ker je vse skupaj že itak predolgo trajalo. Sledilo je sesanje žimnic, iz katerih je sesalnik potegnil impresivne količine prahu – zadeva je bila tolikanj prepričjiva, da priznam, da bi bilo čistiti žimnice ras koristno. Za konec nam je pa možak z nekakšnim vodnim nastavkom počistil še kavč – tudi to je delovalo kar prepričljivo.

Po več kot dveh urah prenašanja sluzastega akviziterja (kar sploh ni veliko – na forumih je moč najti poročila o še precej daljših seansah) smo prišli do točke, ko naj bi sesalnik kupili. Izkazalo se je, da stane okrog 2.000 EUR, nastavka za sesanje žimnic in kavča pa še po 400 EUR vsak. Aaaa! Pa sesalnik najbrž ni slab, le tega denarja ni vreden, poleg tega bi pa z nakupom podprli grozoviti način trženja, ki smo mu bili pravkar priča. Dejstvo, da se v Nemčiji pro-aqua menda prodaja za pol manjšo ceno, moje mnenje potrjuje; tudi na Bolhi se rabljen dobi za pol manj, na eBayu pa za četrt (od nakupa rabljenega te sicer poizkusijo odvrniti s strašenjem, da so nekateri taki ukradeni). Za piko na i je akviziter želel še telefonske številke znancev, ki bi jih lahko dalje gnjavil. Jaz sem mu kar naravnost povedal, da mu jih ne dam, Jelka mu jih pa nekaj je – ljudi, za katere je menila, da bi bili veseli, če bi jim možak kaj posesal, pa nekaj takih, ki jih nima preveč rada.