V zadnjem mesecu smo razvili navado, da gremo v petek s sodelavci iz laboratorija (in raznimi drugimi ljudmi, za katere niti ne vem, od kod se vzamejo) na večerjo. Kar je kul iz dveh razlogov: na ta način pridem do nekaj družabnega življenja (za organizacijo katerega imam sicer zelo borne sposobnosti) in preizkusim raznolikost edmontonskih restavracij. Edmonton ima precej mednaroden značaj in to se pri hrani, ki je tu na voljo, zelo pozna: do zdaj smo bili v cajunski, etiopski, japonski in indijski restavraciji (vse so bile dobre, najbrž najbolj indijska in najmanj etiopska), danes je pa na sporedu grška – zame sicer malo bolj običajna od prejšnjih, ampak Grki kuhati kar znajo.

Sicer sem jo danes hotel mahniti na magic (od zadnjega FNMja imam v trgovini v dobrem 22,5 nagradnih CAD, ki bi jih veljalo izkoristiti, ker do odhoda najbrž ne bom več utegnil tja), ampak za to bi bil moral z delom končati do 17:00, pa mi ni zneslo.

Dopolnilo:
Hrana v oni grški restavraciji je bila res dobra, samo grškost je bila malo vprašljiva. Imeli so celo trebušno plesalko, kar se meni zdi predvsem turška zadeva (in bi torej pričakoval, da se bo Grkom zdela izrazito negrška). Žal ni prav dobro plesala, pa tudi posebej čedna ni bila.

… na katerem Mitja nalomi Kanadčane, zasede drugo mesto in si prisluži 28 boostrov. Vsekakor zelo zadovoljivo, sploh za nekoga, ki o limitedu pravzaprav nima kaj dosti pojma.

Prerelease se je odvijal v nekem hotelu bogu za ritjo, pa še prejšnji dan sem v laboratoriju (kjer imam dostop do interneta) pozabil raziskati, s katerim avtobusom se pride tja, tako da sem dan začel z enournim sprehodom do prizorišča. Tam je bila zbrana množica kakih 100 ljudi, ki je čez dan še narasla. In zakaj narasla? Pri nas je prerelease en sealed, tu so pa že začeli z dvema vzporednima, poleg tega so se pa po par urah začeli booster drafti, ki so jih organizirali, kolikor je bilo zanimanja (in bilo ga je precej), ter sealed two-headed giant.

Karte, ki sem jih dobil, so bile zelo solidne, ne pa ravno spektakularne. Sestavil sem zeleno-rdeče-bel kupček. Še najbliže bombi je bil brightflame, ki je pa kar malo predrag in sem ga v celem dnevu uspel igrati samo enkrat. Verjetno najbolje so mi služili dva Gruul in en Boros guildmagi ter oathsworn giant. Igral sem tudi z rdečim in zelenim magemarkom ter še dvema aurama, kar se mi je obneslo kar dobro, sploh ker nasprotniki magemarkov niso bili vajeni in so nekajkrat pozabili, da učinkujejo na vsa bitja z aurami.

Potožil sem že, da znajo kanadski magicaši biti dokaj neprijetni, vendar sem imel tokrat kar srečo. Zoprn je bil le zadnji nasprotnik (v šestem krogu – po švicarskem delu je bilo tekmovanja namreč konec). Glede na to, da sem ga pred igro slišal razlagati, da se je uvrstil med prvih osem na državnem prvenstvu in da je kvalificiran za naslednji pro tour, je bil očitno nekakšen kanadski pro. Slab vtis je naredil že na pogled (vsaj name), ker je bil oblečen v črno in ovešen z kupom verižic, ki so bile že bolj verige, poleg tega pa je uporabljal neke nagravžne ovitke za karte z mrtvaškimi glavami. Dokler mu je šlo dobro (prvo igro je zmagal), se je obnašal čisto kulturno, ko je začel izgubljati, je bilo pa precej očitno, da se mu zdi za malo, da ga tepe en neznan tip s čudnim imenom. Med tretjo igro je sodnika vprašal, kdaj bo potekel čas, in sodnik je odvrnil, da “about now”. In ko je postalo jasno, da bom v četrti dodatni potezi zmagal, je spet poklical sodnika in ga skušal prepričati, da mogoče je pa vendarle čas potekel malo prej in da bi se morala igra končati, preden bi on izgubil. No, sodnik se k sreči ni dal. Med čakanjem na nagrade sem ga potem še večkrat slišal pritoževati se prijateljem, kakšna zla usoda ga je dolotela. Bes ga lopi.

Tekmovanje se je končalo s še enim eonurnim sprehodom, ki mu je sledila oblina večerja. Brihtno sem se bil namreč pozabil oskrbeti s hrano in sem tako cel dan stradal. Hja, očitno me je Bračič ravadil z odmori za kosilo in naročanjem pic.

Friday night magic v Edmontonu smrdi (vsaj v že omenjenem Gamer’s lairu, ampak kakega drugega kraja, kjer bi se igral, nisem našel). Kot prvo se vedno igra limited. Da je constructed boljši, je sicer čisto moje osebno mnenje, pa celo če bi se igral constructed, bi se najbrž kak format, za katerega s sabo nimam kupčka (gotovo standard – da bi se igrali taki kul formati, kot se v Kranju, ni upati), ampak tudi čisto tako načeloma je pestrost zaželena. Kot drugo ga pa jemljejo odločno preveč resno. Komu pride na misel popisovati kupčke na FNMju?! I, fantom iz Gamer’s laira. In med igranjem sodnik popise celo preverja! Pa tudi nekateri igralci so tako težavni, kot bi bili na ne vem kako resnem tekmovanju. Oni dan se je eden skregal z mano, ker ga nisem prav razumel, kako je blokiral, in sem zato hotel nekaj popraviti. Človek božji, govori počasneje in razločneje, pa upoštevaj, da angleščina ni moj materni jezik!

Po prvih dveh FNMjih sem bil sploh nezadovoljen, ker sem poleg ostalih neprijetnosti dobil zanič karte (na draftu deloma po lastni zaslugi, na sealedu pa ne) in grdo izgubljal. Skoraj sem se že odločil, da se tega ne grem več, pa sem vendarle ta petek spet šel igrat in vtis je bil tokrat nekoliko boljši – dobil sem solidne karte, nisem počel prevelikih kozlarij in sem si na koncu s še dvema celo razdalil prvo mesto, pa tudi nasprotniki so bili čisto kul; popisovanje kupčkov je seveda še vedno zaudarjalo.

Je pa treba priznati, da udeleženci večinoma igrajo dobro, da je organizacija zelo solidna in da se poleg foil kart podeljujejo še druge nagrade (no, saj glede na to, da je vstopnina višja od cene kart, ki jih dobiš, bi bila odsotnost dodatnih nagrad grdobija). Pa pohvalno je, da po zmernih cenah prodajajo hrano in pijačo.

Včeraj sem sklenil raziskati, ali se kje v Edmontonu da igrati magic. Raziskavo sem začel v neki trgovino z igrami blizu mojega stanovanja. Na poti sem si privoščil še en doner kebab (v Edmontonu precej pogost pojav, pišejo ga pa donair), ki je bil dokaj neokusen. V trgovini – imenuje se Warp One – so karte sicer prodajali, miz za igranje pa niso imeli in o kakih magicaških dogodkih niso vedeli ničesar. So me pa napotili v drugo trgovino, ki naj bi mojim potrebam bolj ustrezala. No, izkazalo se je, da jim ne. Mize so sicer imeli, vendar igralcev ni bilo in po besedah prodajalca se tam ne pojavljajo ravno redno.

Očitno jo bo treba mahniti v Gamer’s Lair, za katerega sem vedel, da je bolj magicaško usmerjen. Vrag je le, da je natanko na nasprotnem koncu mesta od mojega domovanja. In Edmonton je precej veliko mesto. No, k sreči po njem vozi nekakšen vlak, katerega ena končna postaja je meni dokaj prikladno locirana, druga je pa blizu Gamer’s Laira. Med iskanjem postaje sem odkril še eno trgovino z igrami, kjer se so mi zatrdili, da nameravajo prav kmalu začeti s friday night magicom. Se bom še kdaj kasneje oglasil pri njih, da vidim, če bodo namero izpolnili.

Ko sem prišel v Gamer’s Lair, mi je bilo takoj jasno, da je to prava stvar. V teku je bilo tekmovanje v two-headed giantu, za eno od miz pa bila trojica sredi večigralske igre. Pri sebi nisem imel nobenega večigralskega kupčka (in zoprno je, da ga s Kanadi sploh nimam, pa tudi dovolj kart ne, da bi ga sestavil), tako da sem se jim pridružil z legacy survival advantagom. Čeprav sem eno igro celo uspel zmagati, se je izkazalo, da kupček ni najbolj primeren za večigranje. Kot prvo je survival preveč očitna grožnja, kot drugo se pa kupčku obramba ne poda najbolje, če gre v napad, pa ni zmožen kljubovati celi mizi. Hecno je, da mi je kasneje eden od soigralcev posodil svoj kupček, ki se mi je zdel hudo beden, pa sem z njim vseeno uspel zmagati. Je že tako, da možak ve, kako sestavljati večigralske kupčke.

Ko sem se okrog pol polnoči odpravil proti domu, je bil vlak spočetka (po pričakovanjih) skoraj prazen. Potem se je pa na eni od postaj vanj vsula množica ljudi, od katerih jih je precejšen del nosil kavbojske klobuke. Izkazalo se je, da so prišli s finala kanadskega prvenstva v rodeu. Menda je rodeo v Kanadi zelo priljubljen, vendar je za letos sezone konec, tako da ga očitno ne bom imel prilike videti, čeprav bi ga bilo bržkone kdaj čisto zanimivo pogledati.