Arhiv kategorij: Kanada, Edmonton

Kanadčani so volili

Včeraj so bile v Kanadi parlamentarne voltive. Po dolgoletni vladavini liberalcev so tokrat zmagali konzervativci (sicer ne z absolutno večino, a vendarle). Sodelavci v laboratoriju niso navdušeni (kar je od študentov nekako pričakovati), sicer je pa Alberta očitno zakrknjeno konzervativna, saj so konzervativci dobili prav vse tukajšnje sedeže.

Ob tej priliki sem ugotovil, da imajo v Kanadi kar nekaj zanimivih strank. Poleg komunistične kar tako imajo za posebej zagnane komuniste tudi marksistično-leninistično, ki je od prve kar trikrat bolj popularna. Dobila je celo nekaj glasov več kot marihuanska stranka (ja, tudi to imajo). Neko pripadnico komunistične stranke sem pred nekaj dnevi po televiziji slišal povsem resno razlagati, da je njihov dolgoročni cilj uvedba socializma v Kanadi. Hm. Očividno najmanj priljubljena stranka, Animal alliance environment voters party of Canada (tegale ne bom poizkušal prevesti), si je pa priborila celih 72 glasov od slabih 15 milijonov. Bravo.

Med strankami, ki ne delujejo na zvezni ravni, je bržkone najbolj zabavna seksualna stranka, ki je celo imela nekaj kandidatov na provincialnih volitvah, ampak ni bil nihče od njih izvoljen. Mogoče bi morali naslednjič razmisliti o kaki taki kandidatki, kot so jo Kalifornijci imeli na volitvah za guvernerja. Med neregistriranimi strankami pa sploh ne manjka cvetk.

Ob temle se slovensko politično prizorišče zdi kar nekam pusto. Mogoče pa jokerjevci nekoč vendarle ustanovijo Stranko slovenske erekcije?

Prerelease Guildpacta

… na katerem Mitja nalomi Kanadčane, zasede drugo mesto in si prisluži 28 boostrov. Vsekakor zelo zadovoljivo, sploh za nekoga, ki o limitedu pravzaprav nima kaj dosti pojma.

Prerelease se je odvijal v nekem hotelu bogu za ritjo, pa še prejšnji dan sem v laboratoriju (kjer imam dostop do interneta) pozabil raziskati, s katerim avtobusom se pride tja, tako da sem dan začel z enournim sprehodom do prizorišča. Tam je bila zbrana množica kakih 100 ljudi, ki je čez dan še narasla. In zakaj narasla? Pri nas je prerelease en sealed, tu so pa že začeli z dvema vzporednima, poleg tega so se pa po par urah začeli booster drafti, ki so jih organizirali, kolikor je bilo zanimanja (in bilo ga je precej), ter sealed two-headed giant.

Karte, ki sem jih dobil, so bile zelo solidne, ne pa ravno spektakularne. Sestavil sem zeleno-rdeče-bel kupček. Še najbliže bombi je bil brightflame, ki je pa kar malo predrag in sem ga v celem dnevu uspel igrati samo enkrat. Verjetno najbolje so mi služili dva Gruul in en Boros guildmagi ter oathsworn giant. Igral sem tudi z rdečim in zelenim magemarkom ter še dvema aurama, kar se mi je obneslo kar dobro, sploh ker nasprotniki magemarkov niso bili vajeni in so nekajkrat pozabili, da učinkujejo na vsa bitja z aurami.

Potožil sem že, da znajo kanadski magicaši biti dokaj neprijetni, vendar sem imel tokrat kar srečo. Zoprn je bil le zadnji nasprotnik (v šestem krogu – po švicarskem delu je bilo tekmovanja namreč konec). Glede na to, da sem ga pred igro slišal razlagati, da se je uvrstil med prvih osem na državnem prvenstvu in da je kvalificiran za naslednji pro tour, je bil očitno nekakšen kanadski pro. Slab vtis je naredil že na pogled (vsaj name), ker je bil oblečen v črno in ovešen z kupom verižic, ki so bile že bolj verige, poleg tega pa je uporabljal neke nagravžne ovitke za karte z mrtvaškimi glavami. Dokler mu je šlo dobro (prvo igro je zmagal), se je obnašal čisto kulturno, ko je začel izgubljati, je bilo pa precej očitno, da se mu zdi za malo, da ga tepe en neznan tip s čudnim imenom. Med tretjo igro je sodnika vprašal, kdaj bo potekel čas, in sodnik je odvrnil, da “about now”. In ko je postalo jasno, da bom v četrti dodatni potezi zmagal, je spet poklical sodnika in ga skušal prepričati, da mogoče je pa vendarle čas potekel malo prej in da bi se morala igra končati, preden bi on izgubil. No, sodnik se k sreči ni dal. Med čakanjem na nagrade sem ga potem še večkrat slišal pritoževati se prijateljem, kakšna zla usoda ga je dolotela. Bes ga lopi.

Tekmovanje se je končalo s še enim eonurnim sprehodom, ki mu je sledila oblina večerja. Brihtno sem se bil namreč pozabil oskrbeti s hrano in sem tako cel dan stradal. Hja, očitno me je Bračič ravadil z odmori za kosilo in naročanjem pic.

Odpiralni časi

Odpiralni časi v Kanadi so mi všeč. Trgovina, kjer kupujem živila, je odprta v petek in svetek 6:00-24:00 (vsekakor bolj simpatično od tega, kar me povečini čaka po vrnitvi v domovino). Pošta je odprta do 22:00 (v naši vasi je do 18:00 in glede na to, da imam navado iz službe hoditi precej pozno, jo pogosto zamudim). So v Kanadi te reči urejene bolj pametno kot pri nas? So Kanadčani gnili kapitalisti? Morda, prav gotovo smo pa Slovenci bedaki, da smo izglasovali to neumnost o nedeljski zaprtosti trgovin. Tristo kosmatih, saj kupcu vendar ne more biti v interesu, da so trgovine zaprte – in večina nas je kupcev! (Pa še prodajalcem bi nedeljska zaprtost trgovin znala ne biti v interesu, vendar za kako tehtno sodbo o tem nisem kvalificiran.)

Še en sumljiv tip

Očitno me mora poleg vlomilcev skrbeti tudi stanodajalčev brat. Včeraj sem izvedel, da ima Ian (tako je stanodajalcu ime) brata, ki menda ni čisto pri pravi in ima prikupno navado družinskim članom pisati obscena in žaljiva pisma. Menda bi se znalo zgoditi, da bi brskal po Ianovem nabiralniku in tako izvedel, da v hiši živim tudi jaz (ker včasih dobim kako pošto). Brskanju po nabiralniku pa naj bi botrovala nedavna smrt njunega očeta in bratovo zanimanje za to, kaj je kdo dedoval (sklepam, da sam ni prav dosti). Ian me je posvaril, da bi se v tem primeru lahko pripetilo, da bi tudi meni pisal – po vsej verjetnosti kaj zoprnega. Navdušen sem.

Kaj počnem v Kanadi

To me je nekdo pobaral v komentarju in morebiti je res na mestu, da bralcem (vsem trem) zaupam, kaj me je pozimi gnalo v mrzlo Kanado (ki trenutno sicer sploh ni tako mrzla, vendar je to bolj srečno naključje kot kaj drugega).

Takole je bilo. V Kanadi živi en Vadim. Ta Vadim je eden redkih raziskovalcev, ki se ukvarja z istim obskurnim področjem kot jaz: preiskovalno patologijo (ki je, preprosto rečeno, pojav, da več preiskovanja da slabše rezultate). In ker se mi je zdelo, da bi mojim raziskavam utegnilo biti v prid sodelovanje s kom takim, sem jo pač mahnil v Kanado. Potlej so pa tu še dodatne koristi, kot je to, da je vse skupaj zanimiva nova izkušnja, in da imam tu malo več miru za delo kot doma.

Trenutno kaže, da moj podvig dejansko bo koristen. Raziskave kar lepo napredujejo in čez dober mesec bova z Vadimom o njih spisala članek. Ki ga bodo potlej sprejeli na konferenco AAAI 2005, postala bova slavna in najeti bova morala telesne stražarje, da bodo odganjali oboževalke. Ali pa naju bodo recenzentje spljuvali, nihče naju ne bo maral in na stara leta se bova otepala z revščino. Kakršnakoli pa že moja usoda bo, boste tule izvedeli vse o njej.

Letalski muzej

Spet je na vrsti je poročilo o mojih turističnih podvigih zadnji vikend. Tokrat je bil na sporedu letalski muzej, ki se je izkazal za dokaj všečnega. Sicer mu malo primanjkuje prostora, pa urejen je nekoliko zmedeno, vendar se vidi, da je vzdrževan z ljubeznijo. Poleg letal je poln manjših eksponatov, od letalskih uniform in drugih predmetov vojaškega izvora do modelčkov in fotografij letal. Za večino stvari piše, kdo jih je daroval, pri letalih je pa pogosto tudi popisano, po kakšni poti so prišla v muzej: tipično se zgodba začne s kakim nesrečnim pristankom, potlej se za razbitino dolga leta nihče ne zmeni, na koncu pa jo muzej s pomočjo prostovoljnega dela obnovi (ponekod navajajo tudi do 10.000 prostovoljskih ur).

Mosquito
DeHavilland DH98 Mosquito

Voodoo
McDonnel Douglas CF-101 Voodoo

Neidentificirano letalo
Neidentificirano letalo

Ko sem bil mlajši, sem se precej zanimal za letala in sem celo prebral neko šestdelno knjižno zbirko o zgodovini letalstva (naslova se zdajle ne spomnim). Večino sem kajpada pozabil, mosquito na prvi sliki mi je pa ostal v spominu, ker je precej zanimivo letalo (podrobnosti sem kajpada pozabil, vendar mi je muzej osvežil spomin). Letalo je bilo zamišljeno kot lahek bombnik, vendar se je zaradi velike hitrosti in odlične vodljivosti uporabljalo tudi kot lovec (glede na mitraljeze in topove to očitno velja tudi za tegale na sliki). Nekaj let je bilo menda celo najhitrejše letalo v drugi svetovni vojni. In razlog? Izredno lahko je, ker je trup skoraj v celoti lesen. Kar je bilo koristno tudi zato, ker je dele lahko izdelovala pohištvena industrija in je tako za proizvodne zmogljivosti manj tekmoval z drugo vojaško opremo.

Dopolnilo:
K prvima dvema slikama sem pripisal točni imeni letal. Sicer je vprašanje, če to koga zanima, vendar sem jaz pač tak picajzlast človek, da vedno hočem, da so fotke natančno označene.

Sumljiv tip

Stanodajalec mi je telefoniral, naj bom pozoren, ker je videl nekega sumljivega tipa, ki se je smukal okrog hiše, in sumi, da naklepa vlom. Tale moj stanodajalec ima namreč tak simpatičen delavnik, da gre v službo enkrat popoldne, vrne se pa malo pred polnočjo, tako da sem zvečer v hiši sam. Pravi, da si bo še ta teden dal namestiti nekakšna dvojna vrata. Sliši se zabavno.

Dopolnilo:
Stanodajalec mi je zvečer opisal, da je okrog pol dveh ponoči slišal nekoga pod oknom govoriti nekaj o klicanju 911. Seveda je pogledal ven in ko je možak pod oknom to opazil, jo je jadrno odkuril. Nič ne rečem, res zveni sumljivo.

Kanadska predvolilna burka

Dramatis personae
Novinar (antipatičen tip z oglato faco)
Liberalec (malo pokvarjen, malo neučinkovit, vsekakor pa že dolgo na oblasti – nekaj takega kot do pred nedavnim naš LDS)
Konzervativec (precej pokvarjen, tipičen gnili kapitalist)
Demokrat (rad sadi rožice, zdi se, da ga oblast še ni preveč umazala)
Quebečan (ima zoprn francoski naglas, zanima ga zgolj neodvisnost Quebeca)

Novinar: Kako komentirate nedavni vladni škandal (jaz seveda pojma nimam, za kaj je šlo)?
Konzervativec: Nič ne bom rekel, naj to raziščejo ustrezni organi, ampak tu gotovo nekaj smrdi.
Quebečan (z zoprnim francoskim naglasom): Vsekakor, najbrž je nekaj gnilega. Ampak tudi če samo smrdi, je to slabo. Bi se pa jaz raje pogovarjal o neodvisnosti Quebeca.
Demokrat: Ah, morala oblastnikov je dandanes čisto na psu. Mi se bomo borili za najvišje etične standarde, zato volite nas.
Liberalec: Sama natolcevanja. Vi, Mr. Konzervativec, pa bodite tiho. Rekli ste, da boste naredili to, ono, tretje in četrto, pa niste naredili nič. Pa vaše ladje plujejo pod tujimi zastavam, da se izognete kanadskim davkom.
Kozervativec: Uh, saj sem naredil. Pol četrtega sem naredil. In jaz si le prizadevam, da bi kanadska podjetje delovala mednarodno.
Novinar: Kaj pa socialne vrednote?
Demokrat: Mi se borimo za kanadske delovne družine, za otroke, za starejše, mi smo socialni, da bolj ne bi mogli biti, zato volite nas.
Quebečan (z zoprnim francoskim naglasom): Sociala v Quebecu je odlična. Dajmo se raje pogovarjati o neodvisnosti Quebeca.
Konzervativec: Seveda, seveda, socialne vrednote so fajn.
Liberalec: Mr. Konzervativec, vi nimate kaj govoriti o vrednotah. Simpatizirate z ZDA, Kanada se vam zdi drugorazredna.
Konzervativec: Jaz sem velik domoljub!
Liberalec: Lahko zanikate, da ste rekli reči, o katerih sem govoril?
Konzervativec: Hmmm.
Demokrat: Mr. Konzervativec, Mr. Liberalec, kaj se prepirata, ko pa itak glasujeta za iste reči.
Novinar: Kaj pa davki? Nekateri ste predlagali davčne spremembe.
Demokrat: Mi bomo uvedli pravične davke. Zaplujte z nami v lepši jutri!
Konzervativec: Mi bomo znižali ta-in-ta davek (neka kratica, za katero kajpada ne vem, kaj pomeni). Ta davek plačujejo vsi, tako da bo to koristilo vsem!
Demokrat: Mr. Konzervativec, sicer nameravate pobrati n CAD manj tega-in-tega davka, vendar tudi nameravate pobrati m CAD več nekega drugega davka, pri čemer je m > n.
Quebečan (z zoprnim francoskim naglasom): Davki so sitna reč. Bi se zdaj že lahko začeli pogovarjati o neodvisnosti Quebeca?
Liberalec: Naše davčne olajšave so namenjene družinam, starejšim, invalidom. So zelo pravične.
Demokrat: Pa ravno prejšnji mesec sta uvedli veliko davčno olajšavo za podjetja.
Konzervativec: Ja, ja, vaša davčna zakonodaja ni kaj prida.
Liberalec: Ne! Pravična je!
Konzervativec in Demokrat: Bla bla. Ni res.
Liberalec (zaripel): Res je!

Ja, Kanadčani imajo čez kak teden volitve in jaz sem imel priliko videti predvolilno televizijsko oddajo. Bilo je še kar zabavno. Nastopajoči se niso strinjali prav o ničemer in so se neprestano med seboj napadali. Jim je pa treba priznati, da so to počeli precej uglajeno – zgornji zapis je malce (hm, pravzaprav kar precej) prirejen za večjo nazornost in slikovitost. In kar je najbolj nenavadno: ko jim je potekel čas, so nemudoma umolknili (ne vem, če je kak slovenski politik že kdaj naredil kaj takega).

Nasploh se zdi, da ljudje tu volitve jemljejo precej resno. V moji ulici že nekaj tednov vsaka druga hiša razglaša svoje politično prepričanje s tablo na trati (je pa res, da je videti, da stanujem v politično posebej osveščeni soseski). In en moj kolega že cel teden naokrog paradira s priponko (veliko!), s katero dela reklamo za nekega Andyja, ki je po vsem videzu liberalni kandidat.

Predvoline reklame
Predvolilne reklame

Kanadska državotvornost

Končno sem prišel do tega, da poročam o svojih turističnih podvigih zadnjega vikenda. Ogledal sem si albertski parlament. Malo me je presenetilo, da ga sploh imajo, ampak očitno imajo kanadske province precejšnjo samostojnost. In presenetilo me je tudi, da je na zgradbi poleg kanadske plapolala britanska zastava – čeprav me pravzaprav ne bi bilo smelo, ker sem vedel, da je Kanada članica Commonwealtha, in navsezadnje je tudi na kanadskih kovancih upodobljena britanska kraljica. V muzejčku poleg parlamenta sem se podučil, da je kraljičin predstavnik v Alberti nekakšen guverner, ki ima sicer bolj ceremonialno vlogo in se v politiko načeloma ne meša, jim jo je pa menda nekoč že zagodel, ko ni bil priden in ni hotel ceremonialno potrditi nekih zakonov. Kasneje sem celo ugotovil, da je Kanada ustavna monarhija pod britansko kraljico.

Zanimivo je, da parlament od vsega, kar sem videl v Edmontonu, najbolj daje vtis, da pričakuje obiskovalce: muzej je odprt tudi pozimi, imajo prodajalno spominkov in na voljo je kup prospektov (o parlamentu, Edmontonu in Alberti). Verjetno bi temu lahko rekli državotvorno obnašanje. Pa očitno se pred zgradbo radi slikajo mladoporočenci – tiste pol ure, ko sem se sprehajal naokrog, sem videl dva para.

Parlament
Parlament

Parlament zvečer
Parlament zvečer

Periskopi
Periskopi

Tile periskopi naj bi skozi okna v tleh osvetljevali podhod pod njimi in spodajidočim nudili razgled (oken se na sliki ne vidi). V podhodu sicer nisem bil, vendar sumim, da so bolj posrečena domislica, kot pa imajo kako hudo praktično vrednost.

In za konec še en udrihljaj po WordPressu 2.0. Gordajanje slik je zdaj možno kar iz urejevalnika objav, ampak žal ni mogoče vplivati na velikost manjših sličic (teh, ki jih v objavo vključim neposredno), privzeta velikost je pa borih 128 x 96 pikslov. Velikost mi je sicer uspelo povečati, vendar v urejevalniku zadeva ni videti najlepša, pa tudi popravljanje WordPressa ni ravno moja ambicija, sploh glede na to, da o PHPju vem bore malo. Upam, da bodo ustvarjalci WordPressa zadevo uredili, ker očitno nisem edini, ki ga to muči.