Da bi nam ne delal ADLS, se k sreči ne zgodi pogosto, a sem in tja vendarle se in občutek imam, da je to vedno za vikend. Tokrat je šla povezava po gobe v petek. Ker me takrat ni bilo doma, sem SiOL poklical v soboto zjutraj (še prej pa Telekom, ker so me v preteklosti pri SiOLu itak vsakič napotili tja, a videti je, da zdaj prijave napak Telekomu posredujejo siolovci sami) in v nekaj urah je bila težava rešena. Vendar popravilo očitno ni bilo prav dolgoživo, kajti že zvečer se je povezava spet ukvarjala z gobarstvom. Kajpak sem zjutraj ponovno poklical SiOL, ampak videti je, da ob nedeljah telekomovci ne delajo.

Da kljub temu o svojih težavah lahko poročam na blogu, ima zasluge moj dobri stari modem US Robotics Sportster, ki sem ga obdržal, da lahko enkrat na leto pošljem kak faks. Čeravno ima na grbi že vsaj deset let in je torej za kos računalniške opreme prava starina, svojo nalogo opravlja povsem zadovoljivo. Hudič je le, da je njegova naloga prenašanja podatkov s 33,6 kb/s, kar je nemarno počasi, sploh dandanes, ko se zdi, da izdelovalci spletnih strani ne mislijo več kaj dosti na uporabnike klicnih povezav. V izogib izgubitvi živcev in visokemu računu za telefon se moram tako zadovoljiti s par najnujnejšimi opravki (in pojasnilu bralcem, zakaj ta vikend ne nadaljujem s poročilom iz Južne Afrike).

Ko sem začel uporabljati internet, sta bili edini smiselni izbiri brskalnika Netscape Navigator 3.0 in Internet Explorer 3.0. Splošno mnenje je bilo, da sta si dokaj enakovredna (danes česa takega zlepa kdo ne bi izjavil, ne gleda na to, ali bi bilo res, v tistih časih pa izbira brskalnika še ni bila predmet verskih sporov). Ker je bil do takrat nesporen kralj Netscape, IE pa mu je šele pred nedavnim postal kos in je bil zato bolj svež, bolj zanimiv, sem se odločil zanj. Ob njem sem vztrajal do zdaj, kajti čeprav so ga tekmeci prehiteli, sem ga navajen in mu za moje potrebe nič bistvenega ne manjka.

Ker sem ob namestitvi IE 7.0 pričakoval zaplete, se mi z njo ni mudilo, tako da sem novi brskalnik namestil šele včeraj, ko mi ga je ponudil Windows Update. Zapleti so res nastopili, namreč Microsoft je na enem od mojih računalnikov dobil pomisleke o pristnosti Windows. K sreči sem odkril tale blog, ki je zelo dobro založen z nasveti, kako se spopasti s tovrstnimi težavami (celo tako dobro, da me ne bo nič presenetilo, če bo nekega dne poniknil, pa čeprav nasvete objavlja zgolj v informativne namene in seveda ne podpira besede na p).

In kakšni so vtisi po prvem dnevu uporabe novega IE? Hja, za moje potrebe mu še vedno nič bistvenega ne manjka. Najbolj očitna pridobitev so najbrž zavihki, ampak zaenkrat še nisem odločen, kako všeč so mi. Najbrž so koristni in se jih bom navadil, ne zdijo se mi pa ravno usodnega pomena. Novi videz je takisto všečen, a nepomemben.

Koristni novosti se mi zdita možnost, da spletnim straneh prepoveš šariti po statusni vrstici (čeprav gre za malenkost, je to nekaj, kar mi je vedno šlo hudo na jetra) ter povečevanje in pomanjševanje besedila, ki deluje povsod. Izboljšava, ki je še nisem uspel preizkusiti, sem pa o njej bral in se mi tudi zdi zelo koristna, je tiskanje, ki ne reže robov strani.

Zaenkrat me je nekoliko zmotilo to, da menija ni mogoče postaviti na vrh strani, čeprav ugotavljam, da ga najbrž res ne potrebujem (privzeto ni prikazan). Jezi me, da ne morem izklopiti okenca za iskanje desno zgoraj, ker je na nerodnem mestu (to me je motilo že pri Firefoxu) in tako ali tako odveč, saj uporabljam Googlovo in Najdi.sijevo orodno vrstico (zaradi njunih dodatnih zmožnosti). Pa še kaka pripombica nad uporabniškim vmesnikom bi se našla.

Nič ne dvomim, da bom sčasoma našel še kup všečnih in motečih novosti. Upam samo, da ne bo več drugih.

Mobilec da od sebe zvok, ki pomeni, da sem dobil SMS. Ker mi SMSov razen Jelke v glavnem nihče ne pošilja, se razveselim in pogledam, kaj ima povedati. Nakar ugotovim, da mi neka svojat ponuja melodije zvonjenja Robbija Williamsa, Siddharte in Eminema. Komaj čakam! Glede na to, da imam spamerje precej v želodcu, pokličem Mobitel, kjer mi pojasnijo, da so nadlegovalci Kitio mobile, pa tudi njihovo telefonsko številko mi dajo. Nemudoma pokličem zločesti Kitio mobile, kjer izvem, da so do moje telefonske številke prišli, ko sem se prijavil na ‘go boy’. Kaj to je, ne vem, prav gotovo se pa na zadevo nisem prijavil – spomnim se le, da sem se enkrat z nečesa takega odjavil (tudi s prijazno Mobitelovo pomočjo). No, kakorkoli že, obljubili so mi, da me bodo brisali iz svoje baze, tako da upam, da ne bom imel več težav z njimi.

Spamerjev izrazito ne maram, a proti drhali, ki mi prodaja viagro, pristne rolexe in ugodne hipoteke, ne morem kaj dosti ukreniti (razen da si omislim filter proti spamu). Danes pa so mi pisali eni drugačni tiči: PoceniGostovanje.com bi radi oglaševali na moji spletni strani (in spotoma so se še malo pohvalili s svojimi imenitnimi storitvami). Glede na to, da bi v prvi vrsti radi od mene nekaj kupili (ne mi prodali), ne vem, ali se tako e-pismo po naši zakonodaji šteje za spam, ampak sem dal tržnemu inšpektoratu možnost, da o tem presodi. Pri prijavi sem tudi izbral, da želim biti obveščen o zaključku postopka, tako da bom upam lahko poročal, kako se bo stvar iztekla (‘upam’ sem zapisal zato, ker se inšpektorat v preteklosti ni prav izkazal pri komunikaciji).

AWStats pravi, da je imel moj blog avgusta 2.249 različnih obiskovalcev, kar je le malo manj od rekordnega julija, ko jih nanj prideskalo 2.431 (Webalizer postreže s podobno primerjavo mesecev, mi pa pri njem ni uspelo dognati, katera številka pomeni različne obiskovalce; in seveda se zavedam, da različni obiskovalci v resnici niso vedno različni in najbrž tudi ne vedno pravi obiskovalci, ampak pustimo to). Glede na to, da avgusta nisem napisal skoraj ničesar, je očitno, da statistika pove precej malo o rednih bralcih in več o obiskovalcih, ki so na blog prišli s spletnih iskalnikov (saj teh novost vsebine ne zanima kaj dosti). In kaj iščejo? Tole je deset najpogostejših iskalnih nizov (podatki so Webalizerjevi; AWStats da čisto drugačne, a ker jih da tudi precej manj, sodim, da je manj spreten pri njihovem identificiranju):

Podatki se dajo razložiti na dva načina. Prvi je, da so najzanimivejše vsebine na blogu tiste o potovanjih. Drugi pa je, da so imena krajev neodvisna od jezika in ker je večina iskalcev neslovencev, so to pač edine besede, ki jih na blogu najdejo. Na prvi pogled se druga razlaga zdi bolj verjetna, a ker je moj blog na Googlu milijavženti zadetek in torej do njega nihče ne priklika, na Najdi.si pa zadeve niso tako brezupne, bo najbrž vseeno držala prva. Obljubim, da bom tudi v prihodnje pridno poročal o svojem potikanju po svetu – Južno Afriko bom začel popisovati ta teden.

Včeraj sem blog nadgradil na WordPress 2.0.4. Ob tem mi je nehal delovati Geo Plugin, ki je skrbel za prikaz na zemljevidu si.blogs (no, ni ravno nehal delovati, je pa začel javljati neko napako). Najprej sem seveda krepko zaklel, nato pa sem se lotil iskanja nadomestka. Ugotovil sem, da obstaja kar nekaj tovrstnih pripomočkov. Ker si že lep čas želim, da bi imel možnost tudi na kak priročen način prikazovati geografske položaje posamičnih zapisov, sem sklenil poiskati plugin, ki zmore tudi to. Za najboljšega se je izkazal GeoPositions, vendar je pri njem treba v zapis ročno vstaviti oznako, iz katere nastane povezava do položaja na izbranem spletnem zemljevidu, pa še s položaji, ki sem jih določil z Geo Pluginom, ne zna nič početi.

Ker sem našel tudi dva plugina, ki znata položaje zapisov prikazovati na podlagi Geo Pluginovih oznak, sem šel še enkrat pogledat, če morebiti obstaja kaka popravljena različica slednjega (kajpada sem to storil tudi takoj, ko so se začele težave, ampak sem takrat zaključil, da ne). No, k sreči se je izkazalo, da res obstaja (in da sem prvič pogledal slabo), tako da sem si jo namestil, poleg nje pa še Plug ‘n’ Play Google Map (drugi tovrsti plugin, Geo Mashup, je pri nastavitvah izpljunil sporočilo o napaki). Rezultat je tale zemljevid (ki je na voljo tudi med povezavami na desni).

Preden sem Plug ‘n’ Play Google Map lahko uporabil, sem ga moral malce popraviti. Razlog je bil, da je prikazoval vse zapise, ki imajo določen geografski položaj. Teh je pri meni večina, so pa trenutno le iz petih različnih krajev, tako da so se v glavnem izrisali eden čez drugega, kar je bilo čisto nekoristno (ker je bilo itak možno klikniti na le enega v vsakem kraju), je pa izrisovanje naredilo precej počasno. Zdaj sem plugin predelal tako, da izriše samo zadnji zapis iz vsakega kraja.

En mesec pred odhodom v Boston sem v popravilo nesel prenosnik. Servisu sem demonstriral težave z bluetoothom, z baterijo in s pekačem CDjev ter jim povedal za slab stik z diskom. Težavo z bluetoothom so odpravili s ponovno namestitvijo gonilnika, pekač so očistili, disk in baterijo pa zamenjali. Da ponovna namestitev gonilnika za bluetooth pomaga le za kratek čas, sem jim sicer povedal, ampak če bi nerešeno ostalo le to, bi bil kar zadovoljen. Pa seveda ni.

Začelo se je z baterijo: da so oskrbeli novo, so rabili cel mesec, tako da sem jo dobil v petek, dan pred odhodom v ZDA. Ko sem jo vstavil v prenosnik, se je izkazalo, da je napačna. Včasih je računalnik sicer delal, včasih se je pa ob zagonu uprl. Poleg tega je imela za tretjino manjšo kapaciteto od prave. Tisto jutro se mi je glavni falot za prenosnike pri Zelinki, Luka Gašperčič, po telefonu hvalil, da je samoumevno, da so baterijo oskrbeli pred odhodom, da bi bi bili to storili, pa če bi bil on osebno moral ne vem kam ponjo. Ja, lahko se je hvaliti, če imaš baterijo v rokah. Ko sem mu povedal, da je napačna, ni kazal nobenih znakov več, da bi bil pripravljen po pravo iti ‘ne vem kam’ – preprosto se je izgovoril, da je kriv dobavitelj in da bom pravo dobil v ponedeljek (ko sem bil že v Bostonu). V resnici sem jo potem dobil včeraj.

V Bostonu so se po nekaj mesecih tudi ponovno začele težave s stikom z diskom. Najbrž jih je izzvala zamenjava diska. Včeraj sem preizkusil še pekač za CDje, za katerega se je izkazalo, da ne dela nič bolje, kot je pred servisiranjem. Očitno bo prenosnik romal nazaj k Zelinki. Prej morem edino še ugotoviti, ali bluetooth po ponovni namestitvi Windows vendarle deluje – pred časom so mi namreč pri izdelovalcu rekli, da bo to najbrž pomagalo, pa zaradi duhamornosti nameščanja Windows in vseh programov ter tistega ‘najbrž’ prijema do zdaj nisem preizkusil. Prerokujem, da bom čez kak mesec spet klical bolezni nad Zelinko.

Dopolnilo:
Ponovna namestitev Windows težav z bluetoothom ni rešila. Trenutno so sicer dokaj mile, ampak tako je bilo tudi v preteklosti po ponovni namestitivi gonilnika, pa se je stanje vsakič v kakem mesecu poslabšalo.

Še eno dopolnilo (leta 2015):
Tale zapis je včasih nad Zelinko in sinove klical kolero, pa sem to spremenil, da sedanji Zelinki ne delam slabe reklame zaradi Zelinke iz leta 2006 (o tem več tule).

V Linuxu pod VMwarom (programom za poganjanje navideznih računalnikov) mi teče nek poizkus, hkrati pa v Windows brez zatikanja delam (no, trenutno pišem v blog, čemur ne bi mogel ravno reči delo, ampak ne bodimo malenkostni).