… je uspelo. Z nekaj zapleti, a vendarle.

Ko sem včeraj zjutraj prišel v službo, se nobeden od mentorjev še ni dokončno izjasnil, ali je izdelek goden za oddajo. Po nekaj čakanja in enem telefonskem klicu pa sem dobil privoljenje obeh in se lotil tiskanja. Prvemu odtisu je sledilo popravljanje grafov, ker se dva odtenka modre na papirju med seboj nista razlikovala. Nato sem moral ugotoviti, koliko bo članov komisije za zagovor. V študentski pisarni so mi povedali, da jih bo pet (mentor mi je bil to očitno pozabil sporočiti – spomnil se je šele danes zjutraj), tako da sem disertacijo natisnil v ustreznem številu izvodov. Pri zadnjem se mi je v tiskalniku zagozdil papir in ni hotel ven, našega administratorja pa ni bilo pri roki. K sreči imamo dva barvna laserska tiskalnika, tako da sem tiskanje dokončal na drugem. Ker nam je pred kakim mesecem nadvse prikladno crknil odsečni vezalnik in novega še nismo uspeli kupiti, sem moral v institutskem podzemlju še poiskati razmnoževalnico, kjer so mi disertacije spiralno zvezali. Zdaj sem bil končno nared, da zadevo odnesem na faks.

Na faksu pristojna za podiplomske študente dela samo do 12, zato sem svoj izdelek nameraval oddati njeni kolegici. Vendar je bila malo po 13, ko sem prišel tja, na nekem sestanku. Vrnil sem se na Institut in ji začel telefonariti. Nekaj pred 15 je imela telefon zaseden, zato sem jo urno mahnil na faks. Ampak glej ga zlomka, že spet je ni bilo! Počakal sem do 15, nakar sem šel poizvedovat, do kdaj ima navado biti v službi. Pojasnili so mi, da dlje kot do 15 že ne, tako da sem se poklapan vrnil na Institut. Tam sem dobil nasvet, naj disertacijo pustim pri vratarju; najprej sem se malo tolkel po glavi, ker se tega nisem spomnil sam (saj je ustaljen postopek), nato pa sem šel na faks še tretjič. Vratarica mi je zagotovila, da bo moj umotvor zjutraj pravočasno dostavljen, tako da sem se mirnejši vrnil na Institut. Tik pred odhodom iz službe pa sem se domislil, da sem bil pozabil podpisati izjavo o samostojnosti dela, ki je del disertacije. Grrrr! Še četrtič sem moral na faks. No, danes zjutraj sem potlej poklical v študentsko pisarno, kjer so mi pojasnili, da je vse v redu. Juhej!