Tako se imenuje del mesta, ki sem ga obiskal ta vikend (kje so našli tako čudno ime, pa ne vem). Tu se najde precej starejših zgradb in množica cerkva. Zgradbe sicer v glavnem niso dosti starejše od 100 let, vendar je treba upoštevati, da so v Kanadi tovrstni standardi malo drugačni kot denimo v Evropi. Od cerkva sem pa naletel na mormonsko, katoliško, evangeličansko (ta je še najprivlačnejšega videza, ni pa nobena prav imenitna), baptistično in prezbiretijansko – še ena reč, ki je tu malo drugačna kot v Evropi.

Evangeličanska cerkev

Nekdanja pošta

Pred mormonsko cerkvijo so njeni pripadniki prežali na mimoidoče in kajpada se me prestregli in skušali spreobrniti. V Edmontonu sem nanje enkrat že naletel, vendar sem jim takrat hitro ušel, ker se mi je mudilo, tokrat sem se pa odločil obravnavati jih kot turističo zanimivost in sem jim prisluhnil (pa še krof in vročo čokolado sem dobil). Razložili so mi, da Mormonova knjiga opisuje pripetljaje ljudi, ki so se z Bližnjega vzhoda pred začetkom našega štetja preselili v Ameriko in od katerih naj bi nekateri bili predniki Indijancev. Ob vstajenju se jim je prikazal Kristus, med njimi so živeli razni preroki itd. Vendar so se izpridili in poslednji med njimi je vsebino knjige zapisano na zlatih tablicah zakopal v zemljo. V 30. letih 19. stoletja je bilo mesto, kjer so bile tablice zakopane, razodeto Josephu Smithu ml., ustanovitelju mormonske cerkve. Možak jih je prevedel v angleščino (z božjo pomočjo seveda, ker bržkone ni govoril jezika tablic, katerikoli naj bi to že bil), tablice pa so bile potem prikladno vzete v nebesa. No, kakorkoli že, spreobračanje jim je povsem spodletelo, ne rečem pa, da niso tile mormoni zanimivi tiči.