Da pet zaposlenih ljudi na isti dan najde čas, sploh čez poletje (v nekoliko širsem smislu, glede na to, da ne traja pet mesecev), se očitno ne zgodi kar tako. No, včeraj nam je vendarle uspelo.

Trgovčevo ženo in hčer, za kateri sem zadnjič poročal, da smo ju iskali, sta rešeni. Padli sta v kremplje neki verski ločini, katere pripadniki verjamejo, da se višja raven obstoja doseže skozi bolečino – predvsem lastno, pa tudi drugih, ki pripadnikom potem služijo. Enega od teh falotov smo pokončali, a se zdi, da ni bil edini, tako da naše delo še ni opravljeno. Ubiti je za sabo pustil kup verig, ki so mu služile kot orožje in ki so očitno uklete, kajti eden izmed nas se je od njih ‘nalezel’ mazohističnih teženj, pa tudi prav nezdravo ga te verige privlačijo. Za protirok, ki naj bi ga nadloge rešil, so potrebne redke in drage sestavine.

Upam, da na razplet ne bo treba čakati predolgo.