Ta teden sem si ogledal Samurai X OVA. Zadevo sem že pred časom snel z interneta, ampak sem po ogledu prvega dela sklenil, da si zasluži nakup DVDja, tako da je na vrsto prišla šele zdaj.
Kenshin je mladenič, ki nadvse spretno vihti meč in sodeluje pri obnovi meiji (to je prevod za meiji restoration – mogoče ne najbolj posrečen, ampak boljšega ne poznam) na strani, ki strmoglavi šogunat, kar je Japonski prineselo prepotrebno modernizacijo. In čeprav se bori iz nadvse plemenitih vzgibov, da bi sonarodnjakom omogočil boljši jutri, mu krvoprelitje leži na duši, zato po koncu bojev priseže, da ne bo nikogar več ubil. Še naprej pa se trudi pomagati ljudem, pri čemer uporablja obratnorezilni meč (torej tak, ki ima rezilo na obratni strani od tiste, s katero se udarja), kasneje pa sploh nobenega orožja.
Njegovo otroštvo in udejstvovanje v obnovi meiji prikazujejo prvi štirje deli OVA, ki skupaj nosijo naslov Remembrances, po dva in dva pa Trust in Betrayal. Klatenju z obratnorezilnim mečem je posvečenih 95 delov TV serije in film Samurai X: The Motion Picture. V zrelih letih pa ga vidimo v zadnjih dveh delih OVA Reflections. TV serijo in film sem gledal že pred nekaj časa in sta kar všečna, ne pa ravno navdušujoča. Za moj okus sta malo premalo realistična, preveč je letanja in bliskanja med boji, na zaslonu se izpisujejo imena posebnih napadov itd.
Prvi štirje deli OVA so pa eden najboljših animejev, kar sem jih kdaj videl. Že na pogled so izjemni – risba je čudovita, animacija gladka in tudi tehnično so DVDji zelo solidni. Zgodba prav nič ne zaostaja. Pripoveduje o mladem Kenshinu (takrat sicer nosi drugo ime), ki je bil prodan v suženjstvo, nakar družbo, s katero potuje, napadejo roparji. Pred smrtjo ga reši mečevalec, ki ga kasneje priuči svoje umetnosti. Ko se začne obnova meiji, Kenshin, ki vidi trpljenje ljudstva, ne strpi pri mojstru in se vrže v nemire. Pobija v službi vodje klana Choshu, enega od glavnih nasprotnikov šogunata. Nasilje je prikazano brezkompromisno, vendar boji niso neestetski. Kenshinovi občutki ob njegovem početju so obravnavani mojstrsko: sicer verjame, da dela prav, njegovi bližnji mu skušajo pomagati, a vendarle ne najde miru. Ko se zaljubi in se za nekaj časa umakne spopadom, si gledalec drzne upati, da bo morda le našel srečo, a ves čas je čutiti napetost in res, spokoj ne traja. Zaključek je pretresljiv.
Zadnja dva dela OVA sta nekoliko slabša. Ker sem poznal TV serijo, so me živcirali preštevilni flashbacki (ki kažejo prizore iz nje), če je ne bi bil videl, bi pa ta dva dela najbrž le stežka razumel. Poleg tega se na trenutke malce vlečeta in predvsem sta tako nagravžno žalostna, da sta me kar ujezila. To seveda pomeni, da me nista pustila hladnega, kar je dobro, ampak malo manj zamorjenosti bi se prileglo.