Je delo pisateljice Robin Hobb (ja, za tem imenom se skriva ženska; pa zanimivo spletno stran ima, čeprav dokaj nepraktično) in jo sestavljajo knjige Assassin’s Apprentice, Royal Assassin in Assassin’s Quest. Pripoveduje zgodbo FitzChivalryja, nezakonskega sina prestolonaslednika, čigar oče zaradi sramote prestol prepusti mlajšemu bratu Verityju, sina pa izroči v vzgojo svojemu konjušniku. Kralj da mladeniča izučiti za morilca, ki zanj opravlja bolj kočljive diplomatske (in manj diplomatske) posle. Dela mu ne manjka, saj kraljestvo oblegajo napadalci z morja, poleg tega pa mu preti notranji razkol. Že kot deček FitzChivalry premore naravno magijo, povezanost z živalmi, ki pa mu prinaša vsaj toliko težav kot koristi, saj med ljudmi velja za nekaj umazanega, prezira vrednega. Ko se ugotovi, da je zmožen tudi bolj vzvišene magije kraljeve družine, pa za povrh postane še tarča spletkarskega princa Regala.

Trilogija je po eni strani dokaj tradicionalno fantazijsko čtivo: srednjeveško prizorišče začinjeno z magijo, gozeča nevarnost in osrednji junak, ki se z njo spopade. Po drugi strani pa protagonist ni heroj, ki z levo roko kolje zmaje, ampak je zelo človeški, dostikrat ga je strah in marsikaj mu spodleti, čeravno opravi tudi svojo mero junaškh dejanj. Njegovo poreklo mu je bolj v breme kot v korist in magija, s katero je obdarjen, predvsem prekletsvo. Razklan je med službo kralju in deželi ter sledenju lastnim ciljem, ker je pomembna tema trilogije, predvsem zadnjega dela, in precej spodobno obdelana.

Svet, v katerem se zgodba dogaja, morda sicer ni pretirano inovativen, vendar je zelo prepričljivo predstavljen. Marsikatera podrobnost kaže na to, da avtorica dobro pozna preprosto življenje, kakršnega živijo njeni liki, kar ni tako presenetljivo, glede na to, da je mladost preživljala v divjini Aljaske. Ena od stalnic žanra pa je vendarle zamišljena na precej neobičajen (a ne napačen) način. Kaj to je, ne bom zapisal, ker se razkrije šele na koncu tretje knjige, bom pa rekel, da je ilustrator naslovnic bedak: čeravno skrivnosti ni nemogoče uganiti, je vseeno ne bi bil smel naslikati na platnice.

Sklep: trilogija ni nič revolucionarnega, je pa vseeno precej dobra. Priporočam.