Letos poleti smo namreč namenjeni tja, pa so se njihovi birokrati odločili, da nam bodo podvig malce otežili. V ta namen obstaja zelo prikladen pripomoček, ki se imenuje vizum in ga uporablja mnogo držav. Vendar je pri večini to le manjša nadloga, v rokah južnoafriških birokratov pa čisto resna nevšečnost. Da ga dobiš, moraš izpolniti štiristranski obrazec, ki mu je treba priložiti sliko, dokazila o kupljenih letalskih vozovnicah in rezerviranih hotelskih sobah, potrdilo o zaposlitvi in potrdilo o stanju na tekočem računu. Predvsem slednje je zgled nesmiselnosti (glede na to, da se stanje spreminja iz dneva v dan), njegova pridobitev pa zgodba zase, ki v mojem primeru vključuje eno sporočilo prek Klika, več e-pisem, en telefonski klic, en faks in en obisk banke (saj mogoče bi zadoščal samo obisk banke, ampak jaz v banko res ne maram hoditi, če ni neizogibno nujno – kar tule ne bi smelo biti, glede na to, da poznamo pošto).