Že nekaj časa se nisem oglasil, za kar ima poleg novega leta zasluge Marco’s famous burgers. Tej prehranjevalni ustanovi se sicer izogibam, vendar je bil prejšnji teden v kampusu odprt samo še Subway in vsak dan pač ne morem jesti tam. Tako sem si v sredo pri Marcu privoščil pito (neko gyrosu podobno zadevo), ki je bila – ne ravno nepričakovano – slaba (ja, zato se Marcu izogibam – tudi druge reči, ki sem jih tam jedel, niso bile posebej dobre). A ne le to – imela je še stranski učinek: naslednji dan mi je bilo prav nemarno slabo (no, mogoče ni bila kriva pita, ampak bom privzel, da je bila, ker se tako lahko na nekoga jezim). Hja, nekateri imajo kozlati priliko šele na silvestrovo in za povrh se ga morajo prej primerno napiti, jaz sem bil pa tega prazničnega užitka deležen že dva dni prej in to brez napornega popivanja. Hvala, Marco!
No, k sreči sem si do silvestrovega opomogel. Spričo mojega izbornega smisla za družabno življenje sem jo na ta dan mahnil v kino (ogledal sem si Zgodbe iz Narnije, ampak o tem več kdaj drugič), nato pa sem krenil na glavni trg, kjer je bila javna zabava. Tam sem malo pohajkoval, naredil nekaj fotk (no, pravzaprav kar precej, ampak v glavnem niso uspele, ker pač ponoči brez stativa ni lahko slikati), počakal na polnočni ognjemet (ki je bil bolj klavrn) in se vrnil domov (pri čemer sem se usedel na napačen vlak, tako da sem bil deležen še nočnega ogleda obrobja mesta). Zanimiva značilnost zabave je bila, da ni bilo naprodaj alkohola in da tudi nisem opazil, da bi kdo prinesel svojega – nekaj, kar se v Sloveniji ne bi moglo zgoditi. In še eno čudo: nobene pirotehnike. Niti ene same samcate petarde! Da ne omenjam, da izven trga nisem opazil nobenega razgrajanja in sploh ničesar, kar bi dalo slutiti, da je silvestrovo. Čudni so tile Kanadčani, zelo čudni.
Dogajalo se je tudi v mestni hiši – tole je fotka strehe od znotraj
Danes sem v laboratoriju kolega pobaral, kako je preživljal novo leto. Potožil je, da ni bilo kaj prida: da je bil na neki zabavi, ampak so bili vsi razen njega pijani, poleg tega so pa vsi razen njega imeli punce (menda je bil izjema le še en tip, ki je itak večino časa objemal straniščno školjko, tako da je menda ni preveč pogrešal). Zveni preklemansko znano.
2 thoughts on “Novo leto in kozlarije”