Zgodbe iz Narnije

Odkar se potikam po Kanadi, v knjigarnah opažam na zelo očitnih mestih razstavljeno knjižno serijo C. S. Lewisa The chronicles of Narnia. Ponavadi jo imajo v kakih treh različnih izdajah, od katerih je najnovejša opremljena s slikami iz filma (to se je dogajalo še pred premiero – očitno je bilo že vnaprej sklenjeno, da bo film uspeh). Moram priznati, da mi gredo te slike iz filma malo v nos, ker namigujejo, da je prvi film in potem knjige. Kar z ekonomskega vidika utegne čisto držati, ni pa treba, da mi je všeč. O tržnem obnašanju knjigarn priča tudi dejstvo, da nisem nikjer zapazil izdaje v eni knjigi, ki stane nekajkrat manj od onih v sedmih knjigah. No, o mojem tržnem obnašanjo pa priča dejstvo, da sem dotično izdajo kupil na Amazonu. Hja, če se mudiš v državi, kjer te Amazon ne oskubi s poštnino, bi bilo kupovati drugje potratno.

Kot rečeno, sem si za novo leto ogledal film Zgodbe iz Narnije: lev, čarovnica in omara. Ta podvig me je stal ~1.900 SIT – ja, kino je pri nas glede na Kanado kar poceni. In niti dvorana ni bila kaj posebnega (sedeži v Koloseju so denimo bolj udobni), pa še sedežni red ni bil določen (mislim, da je to tu kar pravilo). Slednje gledalce spodbuja, da gredo v dvorano čim prej, tam pa jim potem predvajajo prikolice za prihajajoče filme. In ko napoči ura za začetek filma, kajpada zavrtijo še več prikolic. No, na srečo vsaj tako daleč še niso prišli, da bi reklame vrteli med filmom (za odsotnost subliminalnih sporočil pa ne jamčim).

Knjige še nisem prebral, tako da na moje mnenje o filmu ne vpliva, sem si pa ogledal serijo iz leta 1988, ki mi ni bile preveč všeč. Glavna slaba plat serije so obupni (ampak zares obupni!) posebni učinki in tu je film – po pričakovanjih – zelo soliden. Tudi sicer mu ni mogoče očitati kakih strašnih napak, a po drugi strani tudi v nobenem pogledu ni odličen. Lik, s katerim bi se bržkone dalo narediti največ, je Edmund, vendar ni zadovoljivo predstavljen ne njegov odnos do starejšega brata in ne do čarovnice, tako da je njegovo obnašanje nekako slabo motivirano. Po mojem bi moral biti prikazan kot malce zoprn in trmoglav a vendarle ne napačen dečko, ki ima poln kufr starejšega brata in iz gole kljubovalnosti noče videti, da je čarovnica pravzaprav zlobna. Namesto tega pa naredi vtis bednika, ki družino proda za par kosov ratluka. Čarovnica, ki ji gre vloga zlobne vladarice odlično od rok, pa pri srečanju z Edmundom popolnoma pogori, saj bi moral biti prijazna in zapeljiva, je pa le slabo prikrito dalje zlobna. Ta plat se mi zdi, da je bila v seriji boljša. Še ena tema, ki ni posrečeno predstavljena, je reakcija otrok na vstop v pravljični svet. Lucy je sicer svoji starosti primerno navdušena, Susan se nekaj trudi s skepso, a me ni ravno prepričala, Peter je pa sploh obupno mlačen. In tudi Petrova preobrazba iz navadnega mladeniča v junaškega borca je privlečena za lase, čeprav priznam, da je to izpeljati težavna naloga. Me zanima, kako je uspelo Lewisu.

Kljub temu, da nad filmom nisem najbolj navdušen, pa nič ne dvomim, da mastno služi, in tudi ocena 7,5 na IMDBju priča, da se gledalci nad njm ne zmrdujejo preveč. Kar je po eni strani dobro, ker sem prepričan, da bodo naredili film po še kaki narnijski knjigi, po drugi pa slabo, ker ne bodo imeli razloga, da bi se potrudli narediti boljšega.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja