Prihodnji teden se bo na IJS zgodila konferenca Informacijska družba. Letos me je doletela dvomljiva čast, da sem postal podpredsednik njenega organizacijske odbora (predsednik je kajpada moj šef). In zakaj je ta čast dvomljiva? Prvi razlog je prav gotovo, da konferenca ni prav sijajna. V slovenski konkurenci je sicer čisto zadovoljiva, kajti edina primerljiva je prav tako klavrni ERK, posebej ponosen nanjo pa vendarle ni mogoče biti. Drugi razlog pa je, da tega položaja nisem dobil zavoljo svoje izjemne sposobnosti za organizacijo konferenc, ampak predvsem zato, ker se nisem dovolj branil.

Organizacija takele konference je hudo živce parajoče opravilo. Vseh neprilik ne bom opisoval, izpostavim naj le eno posebej zabavno.

Zbornik smo se letos odločili imeti tudi v elektronski obliki na CDjih. Tiskati smo jih dali k Racmanu, ki je po moji vednosti edino podjetje v Sloveniji, ki se s tem ukvarja (če obstaja še kako, bi zanj prav rad izvedel, ker bo treba CDje natisniti tudi drugo leto in Racman se letos ni ravno izkazal). Najprej se je zapletlo, ker je bila vsebina CDjev nared prepozno in ker je bilo od Racmana dobiti predračun precej naporno, ampak ko so šli CDji končno v tisk, sem mislim, da je težav konec. Predračun sem predal tajnici, ki mi je zagotovila, da ga bo Inštitut do prevzema CDjev poravnal, potem pa sem le še čakal, da me bodo racmani obvestili, da so CDji nared. No, ko so me končno poklicali, so rekli, da CDji še niso plačani in da jih prej pač ne dajo iz rok. Nemudoma sem šel poizvedovat k pristojnim službam na Institutu in izkazalo se je, da Institut kot javni zavod ne sme ničesar plačati, dokler blaga ne dobi. Catch-22 torej (kako temu reči po slovensko, ne vem – naslov romana je Kavelj 22, ampak takemu položaju reči kavelj se ne zdi na mestu).

Kaj zdaj? Najprej se je tajnica sosednjega odseka (naše ni bilo pri roki) deset minut brez večjega uspeha prerekala z racmani. Na koncu so se zmenili, da bomo pač plačali takoj. Žal pa bi moralo biti plačilo (iz meni neznanih razlogov) opravljeno enkrat v naslednjih desetih minutah in ženska v računovodstvu, ki te reči počne, je bila na kosilu. No, potem se je zadeve lotila neka druga računovodkinja, ki se je najprej po telefonu toliko časa usajala na racmane, da so popustili, nato je pa nadrla še mene. Za slednje sicer ni imela nobenega pametnega razloga, ampak očitno je bila slabe volje in jaz sem bil pač pri roki. Priskutna babnica, čeprav ji moram priznati, da je dosegla, kar je bilo treba doseči. Hm, mogoče med tem dvojim obstaja kaka povezava …

Kljub temu, da do zdaj o konferenci nisem imel povedati nič dobrega, bralce vseeno vabim k obisku. Dosti referatov je čisto spodobnih in program je pester: umetna inteligenca, optimizacijske metode z navdihi iz narave, računalniško jezikoslovje, še nekaj računalniškega (za kar mi ni čisto jasno, kaj je, ampak bržkone je čisto kul), šolništvo, filozofija in okultno (no, mogoče ne ravno okultno, prav daleč od tega pa ni, čeprav je treba reči, da je ta podkonferenca vsako leto med bolje obiskanimi).