Pred nedavnim sem oznanil, da se letos kanim lotiti postopne prenove računalnika. V sodelovanju z dedkom Mrazom sem naredil prvi korak: zamenjal sem ohišje in napajalnik. Tu sem začel, ker se mi s prenovo posebej ne mudi, ohišje pa je del, ki se na razvija prav hitro in se s časom tudi znatno ne ceni.

Težava prejšnjega ohišja je bila, da je bilo precej staro in je izviralo iz časov, ko so se računalniki greli dosti manj kot danes. Predvsem ni imelo nobenega ventilatorja pred mestom za diske, tako da sem glavna diska hladil s posebnima hladilnikoma, ki sta bila nameščena v 5,25-inčni odprtini. S to rešitvijo ne bi bilo nič narobe, če ne bi omejevala možnosti za utišanja računalnika, saj sta bila hladilnika najglasnejša dela. Tihost računalnika pa je vsekakor nekaj, kar bi rad izboljšal.

Pri ohišju sem želel:

• Da ima vsaj pet 5,25-inčnih odprtin: za regulator hitrosti vrtenja ventilatorjev, ploščico s priključki zvočne kartice in tri optične pogone. Prvega dvojega sicer še nimam, a je v načrtu. Optične pogone pa že imam tri (CD-ROM, DVD-ROM in pekač za DVDje) in čeprav bi CD-ROM zlahka pogrešil, je treba upoštevati, da razmišljam o pogonih za HD-DVD in blu-ray.
• Da ima eno 3,5-inčno odprtino. Glede na to, da je disketnik zelo poceni, ni nobenega tehtnega razloga, da bi tvegal, da bom nekega dne želel prebrati disketo, pa je ne bom mogel.
• Da ima prostor za vsaj tri diske. Toliko jih imam trenutno in stanje mi povsem ustreza.
• Da omogoča temeljito in tiho hlajenje (kar pomeni 12-centimetske ventilatorje).
• Da imajo vsi vhodni ventilatorji protiprašni filter in da je pretok zraka vhodnih ventilatorjev vsaj tolikšen kot izhodnih, sicer je v ohišju pritisk manjši kot v okolici in noter vleče prah.

Najbolj priljubljena ohišja so srednji stolpi, ki imajo v glavnem štiri 5,25-inčne odprtine, tako da niso prišli v poštev. Pri velikih stolpih pa so se za najbolj problematično zahtevo izkazali protiprašni filtri na vseh vhodnih ventilatorjih, sploh ker je to nekaj, česar pogosto ne omenijo niti recenzije, kaj šele proizvajalec. Edino ohišje, ki se dobi pri nas in za katerega sem bil prepričan, da izpolnjuje vse zahteve, je cooler master stacker 830. Glede na to, da ga tudi vse recenzije precej hvalijo, izbira ni bila pretežka. Motilo me je le, da je za kakih 10 cm globlje, kot bi bilo potrebno, ampak meritve so pokazale, da bo šlo na mizo.

Ko sem ga dobil, sem ugotovil, da je lično, dokaj kakovostno izdelano in polno praktičnih domislic (prijetno sem bil denimo presenečen nad mehanizmom za pričvrščanje 5,25-inčnih naprav, ki ne zahteva vijakov in se zdi zelo zanesljivo). Razen prevelike globine pa me je motilo še nekaj: pritrditev ventilatorjev. Želel sem si jih namreč čvrsto priviti in podložiti z gumijastimi podložkami za blaženje tresljajev, a sem to lahko storil samo z zadnjim. Stranski se vstavi v plastičen okvir, kjer le upam, da sčasoma ne bo začel ropotati, sprednjega pa ni mogoče pritrditi drugače kot s plastičnimi zatiči, ki so sicer domiselno izdelani, vendar se ne zdijo posebej trpežni.

Računalniški kotiček z novim ohišjem

V ohišju sta bila dva ventilatorja – sprednji in zadnji – že vgrajena, vendar sem se ju odločil zamenjati. Predvsem zato, ker želim točno vedeti, kaj v mojem računalniku je (in seveda zagotoviti, da je le najboljše), poleg tega pa me je pri sprednjem motilo, da je bil opremljen z modrimi diodami (utripajoča ohišja me ravno ne vzburjajo). Dodal sem tudi enega stranskega – zaradi boljšega hlajenja in zato, da sem povečal zračni pritisk v ohišju (kot omenjeno, da ne bi noter vleklo prahu). Pri izbiri ventilatorjev sem si pomagal s primerjalnim testom Silent PC Reviewa: da ima najboljše razmerje med ustvarjenim pretokom zraka in hrupom, so ugotovili za noctua NF-S12, zato sem si omislil tri primerke. V Sloveniji jih sicer nisem našel, zato je na pomoč priskočil eBay (trgovec, pri katerem sem jih kupil, jih trenutno sicer nima na zalogi). Ali so ventilatorji res nadpovprečno dobri, brez primerjave kajpada ne morem presoditi, a posebej glasni se ne zdijo in zanesljivo so zanimivega videza.

Ventilatorji s pritiklinami

Zadnja komponenta, ki sem si jo omislil, je bila napajalnik. Tudi tu sem se oprl na Silent PC Review, ki je najbolje ocenil corsair HX520 in HX620. Enako oceno je dobil edino še en seasonic (ki pravzaprav izdeluje tudi Corsairjeva napajalnika), vendar seasonic nima snemljivih kablov, ki se mi zdijo kar posrečena domislica, saj zmanjšujejo gnečo v ohišju. Odločiti sem se moral še, ali naj si omislim HX520 (520 W) ali HX620 (620 W). Po izračunu na tejle strani naj bi za računalnik, kakršnega načrtujem, v najslabšem primeru potreboval 599 W. Sicer sem precej prepričan, da je ta številka pretirana, a glede na to, da razlika v ceni ni ravno velika, da bom napajalnik imel dolgo časa (navsezadnje proizvajalec nudi pet let garancije) in da ima močnejši tudi več priključkov, sem izbral HX620. Spet sem naletel na težavo, da ga pri nas ni bilo naprodaj (pa tudi eBay mi tokrat ni pomagal), zato sem šel prodajalca iskat na tale primerjalni cenik. Imel sem srečo, da trgovina, kjer je bil najcenejši, blago pošilja v Slovenijo. Plačati sem moral z bančnim nakazilom (ali kakorkoli se že zadevi reče), ampak je delovalo in še preizkusil sem lahko, kako se to stori po internetu (ko razvozlaš pomen raznih skrivnostnih številk, ki so na strani trgovine označene v meni ne najbolj razumljivi nemščini, čisto dobro). O zadovoljstvom z napajalnikom sicer kaj tehtnega žal ne morem reči. Naredi precej luksuzen vtis (zraven je denimo torbica za kable) in je zelo tih, ali dobro napaja, pa ne vem. Bržkone se to da ugotoviti s kakim testom (ki je kajpak odvisen od zanesljivosti merjenja napetosti na osnovni plošči), ampak zaenkrat se v zadevo nisem poglobil.

Napajalnik v vsem svojem sijaju

Končni vtis je mešan. Vse nove sestavine so kakovostne, tako da sem na dobri poti k odličnemu računalniku, takojšen učinek pa ni ravno pretresljiv. Upal sem namreč na utišanje, pa ga nisem dočakal, kajti ko sem odstranil hladilnika diskov, se je za najglasnejši del izkazala grafična kartica (ki je komaj kaj tišja od hladilnikov). Omislil si bom še regulator hitrosti vrtenja ventilatorjev, s katerim bom lahko natančneje ugotovil, koliko se kateri sliši, ampak dokler ne zamenjam grafične kartice, znatnih sprememb ne more biti. Na ta korak pa bo treba še malo počakati, ker bo združen z menjavo večine drobovja račnalnika, saj moja trenutna osnovna plošča ne premore vodila PCI express.