Letos je prvič treba oddati ločeno dohodninsko napoved za dobiček od prodaje točk vzajemnih skladov, delnic itd. Dobra novica je, da se jo – enako kot navadno dohodninsko napoved – da oddati elektronsko prek spletne strani eDavki. Slaba novica pa je (in glede na to, da govorimo o davčnih obrazcih, braz slabe novice pač ne more iti), da je ta napoved preklemansko zapletena, posebej v elektronski različici.

Prvi problem je, da ima elektronska različica zelo skopo pomoč (v nasprotju z navadno dohodninsko napovedjo, kjer je pomoč kar spodobna). Poleg tega govori o nekakšnih popisnih listih, za katere uporabnik nikakor ne more vedeti, kaj so – dokler si ne ogleda papirnate različice, kjer vidi, da se napovedi za vsak vzajemni sklad, delnico itd. priloži ločen list s seznamom nakupov in prodaj. Papirnata različica vsebuje tudi navodila, ki večino nejasnosti razložijo, vendar je precej butasto, da je za uporabo e-obrazca potreben papirnat obrazec.

Žal pa navodila ne pojasnijo vsega. Manjša težava je, da ne vem, ali moram vpisati denimo tri nakupe točk nekega vzajemnega sklada, tudi če sem točk prodal samo toliko, kot sem jih kupil pri prvem nakupu (manjša zato, ker najbrž ne bo hudo narobe, karkoli storim). Večje težava pa je, da se nakupne cene točk, ki si jih lastim več kot eno leto, revalorizirajo s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin (tako pravijo denimo tule), pri čemer ni jasno, ali moram to storiti sam ali bodo to naredili dacarji. Smiselno bi bilo, da bi naredili dacarji, ampak ali jim lahko zaupam, da bodo res? Kajti več davka, kot je treba, kajpada ne bi rad plačal, po drugi strani se mi pa ne ljubi ugotavljati, kakšni ti koeficienti so (tile podatki, ki jih ponuja Statistični urad, so očitno zastareli, mogoče pa se pravi najdejo tule). In ko smo že pri smiselnosti: smiselno bi bilo tudi, da bi dacarji zneske v tujih valutah sami pretvorili v SIT, da ne bi bilo treba vsakemu izpolnjevalcu posebej brskati po arhivu tečajev Banke Slovenije, sploh ker je ta sila nepraktičen, ampak tega žal ne kanijo storiti (če bi stremeli k olajšanju življenja državljanov, pač ne bi bili pravi uradniki). Sem jih o obeh težavah pobaral po e-pošti, pa bomo videli, če bodo kaj odgovorili. Mogoče se pa celo tule najde kak znalec, čeprav zaenkrat ne kaže najbolje.

Za konec naj omenim še eno potencialno zelo koristno možnost pri elektronski oddaji kapitalske dohodninske napovedi: podatke je mogoče uvoziti iz datotek. Če bi upravljalci vzajemnih skladov in borznoposredniske hiše svojim strankam oskrbeli ustrezne datoteke, bi nenadoma izpolnjevanje ne bilo več mučno. Bomo videli, kako bo drugo leto, ko tole ne bo več novost, ampak prevelik optimist nisem.