To me je nekdo pobaral v komentarju in morebiti je res na mestu, da bralcem (vsem trem) zaupam, kaj me je pozimi gnalo v mrzlo Kanado (ki trenutno sicer sploh ni tako mrzla, vendar je to bolj srečno naključje kot kaj drugega).

Takole je bilo. V Kanadi živi en Vadim. Ta Vadim je eden redkih raziskovalcev, ki se ukvarja z istim obskurnim področjem kot jaz: preiskovalno patologijo (ki je, preprosto rečeno, pojav, da več preiskovanja da slabše rezultate). In ker se mi je zdelo, da bi mojim raziskavam utegnilo biti v prid sodelovanje s kom takim, sem jo pač mahnil v Kanado. Potlej so pa tu še dodatne koristi, kot je to, da je vse skupaj zanimiva nova izkušnja, in da imam tu malo več miru za delo kot doma.

Trenutno kaže, da moj podvig dejansko bo koristen. Raziskave kar lepo napredujejo in čez dober mesec bova z Vadimom o njih spisala članek. Ki ga bodo potlej sprejeli na konferenco AAAI 2005, postala bova slavna in najeti bova morala telesne stražarje, da bodo odganjali oboževalke. Ali pa naju bodo recenzentje spljuvali, nihče naju ne bo maral in na stara leta se bova otepala z revščino. Kakršnakoli pa že moja usoda bo, boste tule izvedeli vse o njej.