Ob četrtkih se sestajam z Vadimom, da mu poročam, kaj sem pretekli teden naredil, in da se zmeniva, kaj bom počel prihodnji teden. Tak način dela mi ustreza, ker točno vem, do kdaj moram narediti kaj, in ker je en teden ravno pravo obdobje, da se v njem da precej postoriti, obenem pa še vedno omogoča dovolj pogosto posvetovanje. Dobre deluje tudi zato, ker je Vadim odlično organiziran. Način dela, ki mi ustreza precej manj, je pa, da se mentor nenapovedano pojavi ob 17:00, ko se ravno odpravljam domov, in želi razpravljal o rezultatih poizkusa, ki jih še ni, ker bom poizkus naredil naslednji dan. Žal v Sloveniji pretežno delam na ta drugi način.

Zaključek današnjega sestanka je, da so vsi rezultati potrebni za članek zbrani (no, skoraj, par malenkosti je treba še dodelati). Uspelo mi je narediti celo preprosto prilagajanje globine preiskovanja trenutnemu delu prostora in rezultati so kar spodbudni. Zdaj je treba članek samo še napisati, kar pa seveda ni tako enostavno, saj ga trenutno ni napisanega skoraj nič, rok za oddajo je pa čez 12 dni. Se bom jutri besno vrgel na delo – danes se nisem sposoben lotiti takega podjetja, ker pred telimi četrtkovimi sestanki vedno najbolj intenzivo delam, tako da moram po njih malo zajeti sapo.