Vzajemno skladanje

Pred leti sem začel vlagati v vzajemne sklade. To se je dogajalo v borzno dobrih časih in kajpak se je moje imetje lepo povečevalo. V nekaj letih sem si uspel nabrati točke kar desetih vzajemnih skladov, saj se je vedno našel kak nov sklad, ki je bil ravno takrat posebej privlačen. Čeprav sem se zavedal, da ima borza poleg vzponov tudi padce, pa je bilo to vedenje čisto abstraktno in zlobna finančna kriza je med mojimi naložbami naredila masaker. Skratka, ravnal sem točno tako, kot novopečeni vlagatelji menda radi ravnajo (tako vsaj pravijo razni članki, ki pred takim ravnanjem svarijo). In glede na to, da sem o sebi prepričan, da sem zelo pameten, ni vsa zadeva mojemu egu nič dobro dela (da denarnice ne omenjam). Zato sem se nameril malo počistiti svoj porfelj in nasploh narediti načrt za nadaljnje vlaganje.

Splošni načrt

Naložbe razdelimo na nevarne in varne. V prvo kategorijo sodijo delnice v raznih pojavnih oblikah, finančni inštrumenti, vezani na vrednost surovin, ipd. V drugo kategorijo pa sodijo denar, nepustolovske obveznice, finančni inštrumenti z garancijo ipd. Nevarnih naložb ne bom imel več kot 70 % portfelja, delnic ne več kot 60 % in nevarnih nedelnic takisto ne več kot 60 %. Od delniških naložb jih ne bo več kot 50 % v posamične delnice in zemljepisno ali panožno omejene sklade.

Zelo koristna sestavina naložbenih načrtov je vnaprejšen sklep o izstopu iz naložbe (pri vzajemnih skladih bržkone sicer ni prav pogosta, a menim, da to njene koristnosti ne zmanjšuje). Menda se iz dolgoročne naložbe (kar vzajemni skladi načeloma so) pogosto izstopi, ko njena cena pade pod dolgoročno (vsaj polletno) drseče povprečje ali kako drugo vrednost, ki od nedavne cene primerno odstopa navzdol (vsaj za toliko, kolikor cena navadno niha, sicer do izstopa pride prehitro). A hudič je, da nisem našel nobene spletne strani, ki bi grafe gibanja vrednosti točk vzajemnih skladov opremljala s primernimi indikatorji za take izstope. Dokler ne najdem izstopne strategije, ki jo bom lahko tudi v praksi udejanil, bom moral to početi bolj po občutku, kar je močno podvrženo nerazsodnosti. A glede na to, da kakih borznih vrhov zaenkrat ni na vidiku, imam še precej časa za reševanje tega problema.

Stanje pri vzajemnih skladih

Najprej si oglejmo globalne sklade (torej take, ki kupujejo vrednostne papirje z vsega sveta), katerih točke imam:

  • Ilirika Modra kombinacija
  • Probanka Alfa
  • Probanka Globalni naložbeni sklad

Primerjal sem jih v letih 2007 in 2008 (eno borzno dobro in eno slabo leto) ter ugotovil, da je Globalni naložbeni sklad med njimi zmagovalec. Med vzponom se je obnašal podobno kot Modra kombinacija, ki je bila živahnejša od Alfe, padel je približno toliko kot Alfa in manj kot Modra kombinacija. Globalni naložbeni sklad sem primerjal še z ostalimi ne pretežno obvezniškimi globalnimi skladi. Pri tem sem si pomagal z odlično spletno stranjo Finančna točka. Dotična v tabeli po zemljepisni usmeritvi nudi le tri- in eno-letni donos, iz katerih sem (po kopiranju tabele v Excel) izračunal razliko, ki naj bi pretežno izničila učinek slabega leta 2008. Najboljši skladi po teh treh kriterijih so:

  • Abančna Uravnoteženi
  • Abančna Mešani
  • Triglav Renta
  • Triglav Steber 1

Od njih je najboljši Abančna Mešani: leta 2007 je bil primerljiv z Globalnim naložbenim skladom, leta 2008 pa boljši. A glede na majhnost razlik in glede na to, da je moj cilj zmanjšati število skladov, ki si jih lastim, misim, da bom pri Globalnem naložbenem skladu vztrajal in ga v prihodnosti dokupoval. Praktično pri njem je, da se z njim trguje na borzi, čeprav ima žal po drugi strani slabost, da ni podsklad Probankinega krovnega sklada (to pomeni, da denarja v njem ne morem brez davčnih posledic prenesti v drug sklad). Modre kombinacije in Alfe bi se zavoljo lažjega pregleda nad naložbami najraje odkrižal, a glede na to, da ni z njima nič preveč narobe, s tem ne bom nikamor hitel.

Nadaljujmo z (zahodno)evropskima skladoma, katerih točke imam:

  • KD Galileo
  • Triglav Evropa

Tukaj kaj dosti študirati ni treba: Galileo je pridelal grozno izgubo. A glede na to, da tudi Triglav Evropa ni delal prav sijajno, sem naredil primerjavo z ostalimi tovrstnimi skladi. Najbolje so se obnesli:

  • Abančna Delniški Evropa
  • Franklin Templeton Mutual European
  • MP-Eurostock.si
  • Publikum Primus

Triglav Evropa v primerjavi z njimi niti ni slab, čeprav sta ga Abančna Delniški Evropa in Publikum Primus (ki sicer ni jasno evropsko opredeljen) prekosila. Glede na klavrne donose Galilea in glede na to, da ima še vedno več kot 46 % slovenskih delnic, kar ni zelo splošnoevropsko, se ga bom znebil, čim bo to z davčnega vidika primerno. Triglav Evropa pa zaenkrat ostane.

Preostali skladi, katerih točke imam, so precej raznorodni:

  • Infond BRIC
  • MP-Asia.si
  • MP-Balkan.si
  • Raiffeisen Global Rent
  • Raiffeisen Osteuropa Aktien

Infond BRIC lahko uvrstim med sklade trgov v razvoju. Najmočnejša konkurenta sta mu dva sklada kitajskih delnic, SGAM Fund – Equities China in Eurizon EasyFund – Equities China, a jima je Infond BRIC povsem kos, pa še splošnejši je. Vsekakor ga bom obdržal in bržkone kupoval dalje.

MP-Asia.si se je med azijskimi skladi obnesel povprečno. Še najboljši v njegovi kategoriji je VB-Pacific-Invest, a je te sklade težko primerjati, ker imajo precej različne naložbene strategije. Ker se poleg tega vrednost točke MP.Asia.si giblje podobno kot vrednost točke Infond BRICa, je na seznamu za odstrel ob prvi primerni priliki.

Pričakujem, da se bo z Balkanom dalo še dobro zaslužiti, zato bi nekaj balkanskega imel. Publikum Balkan in Triglav Balkan sta boljša od MP-Balkana.si, a glede na to, da ima slednji odliko, da se z njim trguje na borzi, ga zaenkrat ne nameravam menjati.

Obvezniški skladi prinašajo zelo nevznemirljive donose, tako da se nagibam k temu, da bi imel namesto njihovih točk raje denar (recimu tule), kar je bolj praktično. Global Renta se bom zato ob primerni priliki odkrižal.

Osteuropa Aktien se zdi čisto sprejemljiv pripadnik svoje vrste, a prav nujno potrebno ni, da bi si ga lastil, tako da se ga bom ob primerni priliki znebil.

Sklepi o vzajemnih skladih

Skladi, za katere želim, da ostanejo v mojem portfelju, so:

  • Probanka Globalni naložbeni sklad
  • Triglav Evropa
  • MP-Balkan.si
  • Infond BRIC

Poleg tega bom do nadaljnjega obdržal:

  • Ilirika Modra kombinacija
  • Probanka Alfa

Točke teh skladov pa nameravam prodati:

  • KD Galileo
  • MP-Asia.si
  • Raiffeisen Global Rent
  • Raiffeisen Osteuropa Aktien.

Zoprno je, da ima od skladov, ki jih kanim obdržati, vsak drugega upravljalca, zato denarja ne bom mogel brez davčnih posledic prestavljati med njimi. So pa razen Globalnega naložbenega sklada in MP-Balkana.si vsi ti skladi podskladi nekih krovnih skladov, tako da se v hudih časih sredstva iz njih da prestaviti na varno. Z Globalnim naložbenim skladom in MP-Balkanom.si se pa trguje na borzi, tako da se ju da vsaj zelo enostavno prodati.

Če se je komu tole morebiti zdelo suhoparno, naj v opravičilo povem, da je vsaj toliko kot bralcem (ki jih bržkone itak ni prav dosti) namenjeno meni. Danes sem namreč celo popoldne študiral vzajemne sklade in sem si pač želel zapisati vse ugotovitve.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja