Knjižnemu sejmu v naslovu sem pritaknil številko, ker zrem v prihodnost in mislim na to, da bo prihodnje leto spet knjižni sejem, ter se mi zdi nekako narobe imeti več zapisov z enakim naslovom. To sem storil že pri LIFFe. Malo kompliciram, kajne? Ja, če nekaj zastavim, vedno hočem, da je narejeno tako, da bo dobro za vekomaj. In potem pogosto vsemu trudu navkljub ni.
Včeraj sem skratka šel na knjižni sejem. Čeprav imam za branje dosti manj časa, kot bi si želel, se vseeno rad sprehodim med knjigami in žal mi je, da sem tako dolgo tičal v službi, da sem imel časa le slabo uro. Tako sem bolj malo knjig utegnil vzeti v roke in malo prelistati. Za manj učinkovito razgledovanje so poskrbeli tudi organizatorji, ki so sejem razširili na tri nadstropja, od katerih so v vseh treh nastopale iste založbe (no, vsaj nekatere).
Vseeno sem si nekaj kupil, namreč Sebični gen, slavno in nekoliko kontroverzno knjigo o evoluciji Richarda Dawkinsa (pri čemer imam Dawkinsa v mislih kot avtorja knjige, ne kot rezultat evolucije, čeprav je seveda tudi slednje). Oko sem vrgel še na Eragona, neko novo fantazijsko knjigo, ampak je nisem kupil. V slovenščini sem si namreč pred leti omislil Harryja Potterja (in to prav na knjižnem sejmu), kar je imelo za posledico, da sem moral še vse ostale dele kupiti v slovenščini za dvakrat več denarja kot v angleščini in še pol leta po izidu za povrh. No, danes sem ugotovil, da naj bi Eragon imel samo tri dele, tako da si ga mogoče kdaj le privoščim – konec koncev ima domača beseda tudi svoj čar.
Ojoj. Harry je veliko boljši v originalu in upam da tudi Eragon. Pred kratkim sem slednjega namreč prebrala v prevodu, pa se mi je zdel na nekaterih delih zelo šibek. Zdaj moram še ugotoviti, ali je to posledica prevajalske nespretnosti ali pisateljeve mladosti (Paolini je Eragona začel pisati pri 15. letih).