Na gradbeno dovoljenje še vedno čakamo in le upam lahko, da ne bomo predolgo, saj je Jelka včeraj poizvedovala na upravni enoti in ugotovila, da bo potrebnih več popravkov projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD). Smo pa med čakanjem pridni in pripravljamo projekt za izvedbo (PZI). To dela drug projektant, saj je projektantka, ki je pripravila PGD, trenutno menda zelo zasedena, poleg tega imam vtis, da jo tehnične podrobnosti izvedbe zanimajo precej manj kot arhitektura, pa še med pripravo PGD se nismo najbolje ujeli (z njenim izdelkom sva sicer z Jelko zelo zadovoljna, je bila pa pot do tja nekoliko naporna). Glede na to, da PGD zahteva arhitekta, PZI pa bolj gradbinca, je po eni strani smiselno, da ju delata različna človeka, ni pa to v navadi, saj je po drugi strani bolj enostavno in učinkovito, če ju naredi eden. No, kakorkoli že, zdaj imamo novega projektanta in ta pravi, da za pripravo PZI želi geomehansko poročilo.

Geomehansko poročilo opisuje, kakšna je zemljina, kjer se bo gradilo, ter kakšno je posledično primerno temeljenje in tamponsko nasutje. Zdi se mi sicer, da se večina hiš zgradi brez geomehanskega poročila oziroma geomehanik zgolj pride pogledat gradbeno jamo in se vpleteni na kraju samem odločijo, kaj storiti. Delati čisto brez geomehanika verjetno ni pametno, saj mora v tem primeru projektant uganiti, kakšna je zemljina, in če ugane napak, je gradnja lahko slaba ali predraga (odvisno od tega, v katero smer se zmoti). Je pa ogled gradbene jame najbrž kar zadovoljiv in nekoliko cenejši kot predhodna priprava geomehanskega poročila. Vendar takrat stvari niso več v projektantovih rokah, tako da razumem, zakaj projektant želi geomehansko poročilo, preden opravi svoje delo.

Nam je geomehansko poročilo pripravilo podjetje, ki ga je priporočil projektant, za ceno, ki se mi zdi ugodna, čeprav so se morali pripeljati od kar daleč (za ugodnost cene je deloma zaslužen projektant, deloma pa najbrž prav dejstvo, da je geomehanik iz bolj perifernih krajev). Mislim, da geomehaniki dostikrat na parceli potrebujejo luknjo, da si lahko ogledajo zemljino, kar je nevšečnost in dodaten strošek. Naš ima pa napravo, imenovano penetrometer, ki v zemljo zabija kovinski drog in meri, kako hitro se ugreza. Iz te hitrosti in geoloških kart nato sklepa, kakšna je zemljina. To ni tako neposredno kot ogled luknje, ampak projektant pravi, da se pri njunem sodelovanju še ni zmotil, kar zveni spodbudno.

Geomehansko poročilo, ki smo ga dobili, je dokaj ličen 24-stranski dokument, ki pove, da imamo na parceli 0,1 m humusa, nato do globine 1,9 m zameljen prod (mislim, da je to prod, pomešan z zemljo) in potlej prod. Pove tudi, da ne bi smelo biti težav s ponikovanjem in podtalnico ter kakšna je potresna ogroženost. Glede temeljenja pravi, da je najbolj primeren tisti prod na 1,9 m, a glede na to, da ne bomo imeli kleti, bomo potrebovali tamponsko nasutje debeline 0,5 m oziroma do globine 0,8-1 m (tako vsaj poročilo razumem jaz). Potlej postreže še s kupom številk, ki jih ne razumem in o katerih bom ob priliki pobaral projektanta (zgolj iz radovednosti, saj itak niso namenjene meni). Mislim pa, da lahko zaključimo, da kakih težav z zemljino in temeljenjem ni pričakovati.