Danes sem imel predstavitev svojih preteklih raziskav patologije minimaksa – predvsem tistega, o čemer sem govoril na IJCAIju letos, kjer sva se z Vadimom spoznala. Obiskovalcev ni bilo prav veliko – menda zato, ker ni bilo ob standardnem času in ker so študentje zaradi konca semestra hudo zaposleni. No, pa po rednih umetnointeligenčnih seminarjih tukaj se dobi zastonj pica, ki je po moji predstavitvi ni bilo. Vseeno bi rekel, da je dogodek uspel, saj so prisotni pokazali precej zanimanja. Če so med predstavitvijo vsi tiho, se vedno sprašuješ, ali zadeva sploh koga zanima ali so vsi samo preveč vljudni, da bi šli ven, ali ti sploh kdo sledi ali so se vsi izgubili tri prosojnice nazaj, ko si preveč na hitro razložil neko enačbo, itd. Pa tudi tisti, ki se predstavitve niso udeležil, so videli obvestilo in zdaj vedo, da sem tukaj – po e-pošti sta denimo prišla dva odziva in sam veliki šef je izrazil obžalovanje, da ni mogel priti (kljub dokajšnjemu nezanimanju, ki ga je na IJCAIju kazal za patologijo).