Drhal tatinska čezlužna

Iz ZDA sem se vrnil že pred mesecem dni, nisem pa še prišel do tega, da bi popisal vse tamkajšnje pripetljaje. Danes naj spregovorim o nekaterih med njimi, tudi enem posebej nesrečnem.

Kolega, ki je šefu in meni čez Lužo delal družbo, si je po koncu konference tam privoščil še nekaj dopusta, za kar je najel avto. Tako smo si dan po zaključku konference malce zapeljali naokrog, saj sva imela s šefom odhod šele pozno popoldne. Najprej smo si ogledali plažo v Santa Monici, ki ni bila nič pretresljivega, ampak šef jo je pač hotel videti. Nato pa smo se zapeljali do Pagovega muzeja pri katranskih jamah La Brea, ki je bil nadvse kul.

Sredi Los Angelesa je nekaj jam, napolnjenih s katranom. Te katranske jame so tam že vsaj 38.000 let in v tem času je v njih pristalo marsikaj. Živali so zašle v katran in se vanj ujele, za njimi so prišli plenilci, ki so jih hoteli pojesti, in se prav tako ujeli, pred okrog 9.000 leti pa se je v katranu znašla celo neka ženska, ki je bila po poškodbi lobanje sodeč umorjena. Paleontologi so bili nad vsem tem kajpak navdušeni in so že na začetku prejšnjega stoletja začeli brskati po jamah, kar je obrodilo bogate sadove.

Poleg jam je tako zresel muzej, v katerem je moč videti okostja lenivcev, sabljezobih tigrov, mamutov, dire volkov (pojma nimam, kako – če kako – se temu reče po slovensko), ameriškega leva (nisem vedel, da je kaj takega obstajalo) in mnogih drugih živali. Obiskovalec lahko vidi za steklom tudi nekaj paleontologov, ki čistijo kosti – posrečena domislica. Muzej je lepo urejen in obvladljivo velik, tako da ga je užitek pogledati.

Okostje sabljezobega tigra
Okostje sabljezobega tigra
Okostja tropa dire volkov
Okostja tropa dire volkov
Bakterije katran predelujejo v metan.
Bakterije katran predelujejo v metan.

A kot rečeno, kanim danes poročati tudi o enem neprijetnem dogodku. Zanj smo izvedeli, ko smo z ogledi zaključili in prišli na letališče. Ko smo odprli prtljažnik, se je namreč izkazalo, da manjka kolegova torba z njegovim zasebnim prenosnikom in nekaj denarja, moj nahrbtnik s službenim prenosnikom (na katerem je bilo neko poročilo, ki sem ga pridno pisal ves čas konference) ter kovček s preostankom moje prtljage. Očitno je nek zlikovec vdrl v prtljažnik in ukradel, kolikor je zlahka naenkrat odnesel, saj sta kolegov in šefov kovček ostala tam. Meni so pa ostali samo denarnica, potni list in fotoaparat. Grrr!

O kraji smo kajpak poročali policiji, ki kajpak ni storila ničesar. Kolega se je potem pri podjetju, kjer je najel avto, pozanimal, ali je prtljaga zavarovana. Izvedel je, da je, sva pa kasneje ugotovila, da samo tista v lasti najemnika avta in njegovih ožjih družinskih članov ter samo v vrednosti do 650 USD na osebo. S precej težavami in klicarjenja v ZDA sva dobila ustrezen obrazec, ki sva ga izpolnila, zdaj ga morava pa nekako overiti (kaj bo na to rekel notar, bova še videla) in poslati zavarovalnici. V najboljšem primeru bova dobila vsak 650 USD, kar ne bo pokrilo niti pol škode (moja osebna krama je bila nova vredna kakih 1250 EUR, prenosnika sta bila oba precej dobra, denarja so pa tudi ukradli nezanemarljiv znesek). Najverjetneje meni celo ne bodo hoteli dati ničesar, saj nisem kolegov ožji družinski član. Bom poročal, kako se bo stvar iztekla.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.