Trenutno sem v Vancouvru in bi pravzaprav moral poročati o tem, a ker se mi vse prerado zgodi, da kako temo zaradi pomanjkanja časa odložim in se potem nikoli ne vrnem k njej, bom najprej obdelal London.

Kratek odgovor na vprašanje iz naslova je, da težko. A glede na to, da več časa za ta podvig nisem imel, sem moral pač poizkusiti. Ogledovanja sem se lotil malo pred poldnevom, ker sem jutro potreboval, da sem priletel, našel hotel in odložil prtljago. Postopek je bil takle:

1. Vkrcal sem ne na podzemno železnico in izstopil na postaji Victoria. Podzemna železnica je dokaj prikladen način potovanja po Londonu, moj problem je bil le, da sem imel poškodovano dnevno karto, tako da je čitalniki niso znali prebrati in sem moral na vsaki postaji najti nekoga, ki me je spustil skozi vratca (za večjo zabavnost v Londonu karto preverjajo tudi pri izstopu).
2. Mimo kraljevih konjušnic sem jo mahnil do Buckinghamske palače. Menjavo straže sem zamudil, pričakoval pa sem, da bom stražarje z značilnimi kučmami videl vsaj nemenjajoče se. Žal o njih ni bilo ne duha in ne sluha – tam so bili neki manj slikoviti možje (morda kučme nosijo samo pozimi). Poleti se palača da videti tudi od znotraj, a sem bil prezgoden in je bila kraljica še doma – letos bo odsotna 28. 7. – 25. 9. Od zunaj je palača zmerno sijajna.
3. Mimo Palače sv. Jakoba sem odkoračil do Trafalgarskega trga. Najbolj zanimiv na njem se mi je zdel kip noseče ženske brez rok. Da sem ga videl, sem imel srečo, ker se kipi na njegovem mestu menjajo – menda bodo tega zamenjali še letos.
4. Mimo domovanja kraljeve straže na konjih sem prispel do parlamenta. Zaradi pomanjkanja časa noter nisem šel, je pa že od zunaj čisto dovolj imeniten (najbrž celo bolj kot od znotraj). Za lep pogled nanj je treba prečkati Temzo.
5. Nedaleč od parlamenta je Westminstrska opatija. To sem si ogledal tudi od znotraj in reči moram, da je prav sijajna. Najbrž bi si bilo vredno privoščiti voden ogled (ali vsaj samovoden – z avdiovodnikom), ker prav gotovo odneseš več, če poznaš zgodbo reči, ki si jih ogleduješ, a ker so nepreglede horde turistov že površen ogled naredile precej dolgotrajen, si vodenega nisem mogel privoščiti.
6. Vkrcal sem se na podzemno železnico in se odpeljal do Towerja. Tudi tega sem si ogledal od znotraj, kar me je stalo 16 GBP – barabe oderuške! Pri Towerju se mi je zdela najimenitnejša sama zgradba, čeprav je tudi v njej marsikaj videti – nenazadnje kronski dragulji. Zelo všečen je še bližnji Towerski most.
7. Za konec sem jo mahnil do stolnice sv. Pavla, ki pa je bila že zaprta. Je vsega spoštovanja vreden primerek cerkve, vendar me vsaj od zunaj ravno očarala ni.

Kip noseče Alison Lapper na Trafalgarskem trgu

Parlament

Westminstrska opatija

Londonski Tower