Tisto o računalniški ustvarjalnosti, kar se mi je predvčerajšnjim zdelo spodbudno, se je izkazalo za zmerno navdušujoče. Še najbolj zanimiv je bil možak, ki je računalniško preučeval metafore. Na podlagi pogostosti rabe besed v različnih sobesedilih je ugotavljal, da npr. stavek “kirurg je mesar” poudarja krvavo plat kirurgovega početja. Vendar je njegovo delo po vsem videzu še precej v povojih.

Zvečer sem se udeležil tekmovanja v reševanju križank, na katerem smo obiskovalci konference imeli možnost tekmovati proti računalniku. Križanke so bile v angleščini in italijanščini. Imam se za kar razgledanega in angleščino obvladam precej dobro, vendar se je izkazalo, da reševanju križank v tem jeziku še zdaleč nisem kos (isto velja tudi za kolege, ki so mi pomagali). Reševali smo dve križanki, za vsako smo imeli 15 minut časa in v prvi smo uspeli izpolniti pet besed, od katerih so bile štiri narobe (peto smo pa pogooglali). Katastrofa! Pri drugi smo se izkazali bolje, a še vedno klavrno: pravilno smo izpolnili 21 besed od 76 (kolikor jih je bilo v celi križanki). S tem rezultatom smo se uvrstili ne tretje mesto med človeškimi reševalci v angleščini, prvi dve mesti pa sta zasedli dve različici računalniškega programa. Čast človeštva so reševali Italijani, ki so v svojem jeziku računalnik premagali – bržkone zato, ker ima računalnik v italijanščini na voljo mnogo manj jezikovnih virov, s katerimi si lahko pomaga. Vsi rezultati so tukaj – s kolegi smo bili orange.

Danes zjutraj sem bil na do zdaj najbrž najboljšem predavanju na konferenci: vabljeni predavatelj Wolfgang Wahlster je govoril o projektu SmartWeb. SmartWeb je sistem, ki zna na internetu in iz drugih virov najti odgovore na vprašanja v naravnem jeziku, deluje pa na mobilnih telefonih ter računalnikih v avtih in na motorjih. Sodeč po predavanju zadeva deluje zelo dobro, čeprav se verjetno večinoma ne obnese tako imenitno, kot se je na prikazanih primerih.