O izbiranju avta sem napisal kar precej, kaj se je zgodilo potem, pa ne. Do pred tremi dnevi se pravzaprav kaj dosti ni. Odločil sem se za toyoto auris in jo naročil. Pri tem mi svinje kapitalistične niso bile pripravljene dati nobenega popusta. Saj verjetno bi ga bil kdo, ki bi znal pravilno nastopiti, dobil. Žal pa jaz ne morem mimo tega, da se mi prodajanje avtov kot preprog na turški tržnici upira, tako da mi tovrstni nastopi pač ne gredo. Ni pa prav nič proti mojim načelom iztržiti pošteno ceno za stari avto (odločil sem se nakup staro za novo, ker je prodajanje avta čisto preveč nadležno opravilo), tako da sem jih pripravil do tega, da so mi ponudili 1.800 EUR. Morda bi na lastno pest lahko iztržil kakih 2.000 EUR (10 let stari megani brez klimatske naprave pač ne gredo za med), ampak morebitnih 200 EUR se mi za izogib mukam s prodajo zdi sprejemljiva cena. Sploh glede na to, da je avto potreben menjave jermena, kar ja precej drag poseg.

No, v četrtek, približno štiri mesece po naročilu, je novi avto prispel. Prej sem moral še enkrat pokazat starega in spet se je bilo treba malo pregovarjati o ceni, vendar smo na koncu ostali pri 1.800 EUR. Glede na to, da je od zadnjega obiska Toyote začel nekaj cviliti in da občasno čudne zvoke spušča tudi sklopka, sem bil z dogovorom zelo zadovoljen. Ja, za prodajo sem izbral zelo primeren čas.

Ker sem auris plačal z gotovino, so mi vanj še zastonj vgradili parkirne senzorje, kar je čisto simpatično (čeprav bi bil še bolj vesel, če bi mi recimo za njihovo ceno zmanjšali kupnino). Ko sem prispel pred salon, ga je bilo prav veselje pogledati: sredi sivih, belih in podobno dolgočasnih avtov je stal rdeči lepotec. Preden sem se usedel vanj, so sicer minile še tri ure, ki sem jih prebil ob podpisovanju raznih papirjev (nakupnih, prodajnih, zavarovalniških, cestninskih …), pa še ~1.000 EUR so mi izpulili iz žepa za zavarovanje, cestnino in morda še kaj, kar sodi k spravljanju novega avta v uporabo. A na koncu sem se vendarle odpeljal s krasnim novim avtom.

Vtisi so zaenkrat pretežno pozitivni. A ker sem siten človek, sem našel tudi nekaj pomanjkljivosti:

• pomanjkanje prikladnega odlagališča za denarnico in mobilni telefon;
• pokrovi platišč, ki so toliko izbočeni, da pri bočnem parkiranju pločnik zadenem z njimi namesto z gumo (kar prenesejo dosti slabše od gume – so že precej popraskani);
• širina – avto sploh ni videti velik (in tudi res ni daljši od megana), vendar gre v našo garažo, ki izvira iz časov, ko so bili avti še precej manjši, preklemansko na tesno;
• težavno zapiranje prtljažnika – o tem se moram ob priliki pogovoriti s serviserji.

Ampak če ne bo hujšega, se nama obetajo še mnoga leta složnega prevažanja.