Saga o modrem zobu

Pred dobrimi petimi leti sem si omislil svoj prvi naprednejši mobilni telefon – Sony Ericsson T68i. Hkrati sem začel uporabljati koledar v Outlooku in ga skupaj z imenikom usklajevati s telefonom (kar se mi zdi uporabno in počnem še zdaj). V tistem času se je v telefonih ravno začel pojavljati bluetooth. Obetal je, da bo postal vsesplošen standard za brezžično povezovanje raznoterih naprav, in zdelo se je, da je tudi najsodobnejši in najbolj praktičen način za moje usklajevanje telefona z računalnikom. Tako sem si omislil pripravico, ki je računalniku omogočila pogovarjanje po bluetoothu, in se lotil usklajavanja. Rezultat žal ni bil navdušujoč. Modri zob se namreč izkazal za dosti manj praktičnega, kot sem si predstavljal, pa tudi za ne pretirano standardnega – bil je pravzaprav naravnost gnil.

Od prvega soočenja z bluetoothom sem uporabljal še dva telefona – Nokio 7610 in Nokio N80 in pri obeh so me pestile razne težave. Kaj je bilo krivo – telefon, programje za usklajevanje, modrozoba računalniška pritiklina ali gonilnik zanjo, je težko reči, toda nekaj je vedno bilo. A ker sem trmast in svojega videnja, kakšne bi stvari morale biti, nisem bil pripravljen ukloniti kruti resničnosti, sem vztrajal. Kar nas pripelje do prejšnjega tedna.

Okrog novega leta sem prenovil računalnik (o čemer moram še kaj napisati) in namestil Windows Visto. Kljub nekaterim svarilom mi ni povzročala nobenih težav (bila mi je prav všeč), dokler se nisem lotil bluetootha. Najprej sem poizkusil namestiti staro modrozobo napravico, pa ni delala. Rekel sem si, da je bržkone že preveč v letih, in si omislil novo (Gigabytovo, ki se razglaša za združljivo z Visto) – konec koncev 20 EUR ni ravno bogastvo. A glej ga zlomka, tudi nova ni delala – in to na prav enak način kot stara.

Napravici gonilniki za Visto sploh niso bili priloženi, na proizvajalčevi spletni strani jih pa tudi ni. Delovati bi sicer morala z Vistinimi vgrajenimi gonilniki, a ni. Po nekaj raziskovanja sem ugotovil, da gonilnike in spremljajoče programje za bluetooth delata predvsem dve podjetji (ločeni od izdelovalcev samih naprav), od katerih je za mojo napravico pravo BlueSoleil. Njihove gonilnike je mogoče sneti z interneta in tudi delujejo, a zastonj se dobi le preizkusna različica, ki ima prenos podatkov količinsko omejen. Ker bi za moje potrebe morali zadoščati Vistini gonilniki, sem si prizadeval usposobiti te, pa ni in ni šlo. Pisal sem Gigabytu, ki mi je priporočil, naj si z interneta snamem BlueSoleilove, čeprav sem jim vnaprej povedal, da so ti preizkusni, s katerimi nisem zadovoljen (ko sem jim to ponovno pojasnil, so odgovorili, da bodo zadevo preučili, kar počno že kak teden). Zato sem se vrnil Vistinim gonilnikom.

Zdelo se je, da problem pravzaprav ni v gonilnikih, ker so bili v Device Managerju videti zgledno nameščeni. Kljub temu modrozoba naprava ni delovala in tudi do nastavitev zanjo nisem mogel priti. Te nastavitve bi morale biti (med drugim) dosegljive prek ikone v Control Panelu, o kateri ni bilo ne duha in ne sluha. Googlanje je razkrilo, da ima to težavo precej ljudi, ni pa mi uspelo najti rešitve. Edino, kar sem dognal, je, da je kriv nezagon Bluetooth Support Services. Če sem dotično storitev poizkusil zagnati ročno, sem dobil neuporabno sporočilo “Error 1053: The service did not respond to the start or control request in a timely fashion.”.

Po še več googlanja (to je bil že drugi dan, ko sem se mučil s preklemanskim bluetoothom) sem končno našel tale zapis. Zdel se je najuporabnejši do zdaj, zato sem nemudoma sledil njegovemu nasvetu in iz registryja zbrisal HKEY_LOCAL_MACHINE\SYSTEM\CurrentControlSet\Services\BthServ (ki ustreza neubogljivemu Bluetooth Support Services). Po ponovnem zagonu računalnika je bilo vse po starem. A ker boljše zamisli nisem imel, sem ponovil vajo, le da sem bil temeljitejši. Najprej sem namestil BlueSoleilovo programje, ki je naredilo vtis, da počisti z Vistinim softverom za bluetooth. Nato sem modrozobo napravico iztaknil in BlueSoleilovo programje odstranil. Iz registryja sem zbrisal vse storitve, ki so smrdele po bluetoothu. Zdaj je bil računalnik čist, kolikor sem ga lahko čistega naredil. Ponovno sem ga zagnal. Priporočil sem se bogovom (najprimernejši so se zdeli nordijski, glede na to, je je bil Harald Modrozobi, po katerem je bluetooth dobil svoje ime, iz tistih krajev – še posebej Loki, s čigar naravo se bluetooth odlično sklada) ter vključil modrozobo napravico. In glej – delovala je!

Sicer sem imel potlej še težave z nekaterimi zmožnostmi napravice ali telefona (ne vem česa), za katere Vista nima gonilnikov, a očtino niso nič pomembnega, ker usklajevanje s telefonom deluje odlično – bolje kot kdajkoli prej. Držim pesti, da bi pri tem ostalo.

One thought on “Saga o modrem zobu

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja