Če te Institut pošlje na službeno pot, potrebuješ potni nalog. Mene prihodnji mesec kani poslati in ker je naša tajnica te dni na bolniškem dopustu, sem imel priložnost ugotoviti, kako pridobivanje in obdelava tega imenitnega dokumenta potekata.

Najprej je treba izpolniti obrazec. Ko sem to naredil, sem ga pokazal tajnici sosednjega odseka, ki mi je nekaj stvari popravila (da bi meni, nevadnemu smrtniku, tak dokument uspelo sestaviti pravilno, pač ni pričakovati). Izpolnjen obrazec je treba v treh izvodih podpisati in ga nato dati podpisati še vodji odseka, kar mi je tudi uspelo. Potem se vsi trije izvodi pošljejo neki osebi, ki oskrbi podpis direktorja (do sem sem zaenkrat prišel). Na tej točki je nalog podpisan dovolj temeljito, da se lahko razpošlje osebam, ki se dejansko ukvarjajo z organizacijo potovanja. Pri tem je treba paziti, da se izvod z najbolj pristnim direktorjevim podpisom (vsi trije namreč niso enaki) pošlje pravi osebi. Še prej pa je treba narediti dve dodatni kopiji naloga, od katerih se ena pošlje četrti osebi, zadnja pa gre v odsečni arhiv.

Kajpada je to šele prvi del potovalnih kolobocij. Drugi pride po vrnitvi s poti, ko je treba napisati poročilo s poti in obračun potnih stroškov. Poročilo je dokaj neproblematično (in dokaj nekoristno – ne vem, ča ga kdaj kdo prebere), pri obračunu se mi je pa že zgodilo, da so mi iz računovodstva zatežili, da jim nisem poslal nekega velevažnega ostanka letalske vozovnice, da moj račun za hotel ni videti dovolj pristen in še kaj bi se najbrž našlo.

Aaaaa!

(Če se komu zdi, da spet preveč nergam, je moj izgovor, da je taka volja bralstva.)