Ker je oni dan moji predstavitvi prisostvovalo bolj malo ljudi, sem imel danes ponovitev (no, pa mogoče tudi zato, ker niso imeli nobenega drugega predavatelja za standardni petkov termin – kaj pa vem). Ne čisto ponovitev, ker sem dodal nekaj reči, na katere so me prejšnjič opomnili poslušalci, ampak skoraj. Tokrat je bilo občinstva precej več (neustavljiva privlačnost zastonj pic), vendar je bilo zadnjič dosti več vprašanj in drugih očitnih znakov zanimanja. Kar ni nenavadno – tudi jaz prej kaj vprašam, če je ljudi manj; pa tudi prejšnja predstavitev me je pripravila na nekatera vprašanja, tako da sem že vnaprej odgovoril. No, nek možak čisto v prvi vrsti je na sredi predavanja vendarle zastavil eno vprašanje, in to kar zoprno. Kar je že samo po sebi rahlo neprijetno (čeprav čisto koristno), za povrh je pa od takrat naprej vame uperjal tak zlohoten pogled, da se sploh nisem mogel zbrati. Saj bržkone je bilo čisto nenamerno, pa tudi predavanje je bilo menda v redu, vseeno pa pripetljaj ni bil najbolj zabaven.
Za predstavitev sem moral iz Excela uvoziti nekaj grafov. Pri tem sem opazil, da so deli oznak navpičnih osi odrezani. Ker se mi to do zdaj ni zgodilo, sem sklepal, da pojavu botruje hrošč, ki je bil vnešen s kako nedavno nadgradnjo Excela (ki jih pridno nameščam). Težavo sem šel raziskat na Microsoftovo stran, kjer sem ugotovil, da je ta hrošč znan že od avgusta lani, vendar mu pri Microsoftu ne rečejo hrošč in tudi ni videti, da bi ga nameravali odpraviti. Pojavi se pri širokozaslonskih monitorjih, kakršnega ima moj prenosnik. In rešitev? Hja, spremenim naj zaslonsko ločljivost v tako z razmerjem stranic 1 : 1,33. Če to naredim, je slika seveda nagravžna. Hvala lepa za tak nasvet! Pezdetje!
In še dobra novica: po zmrzali preteklih dveh tednov se je danes prav lepo otoplilo. Če bo vse po sreči, jo bom čez vikend spet mahnil v mesto in tokrat naredil kako fotko brez nevarnosti odmrznitve prstov (kajpada je pa čisto možno, da se bo jutri spet ohladilo – očitno je namreč, da tukajšnje vreme ne ve čisto, kaj s sabo).
Ojla!
Evo, pa sem nasla cas, da ti nekaj napisem.
Moram priznat, da si ne predstavljam, kako si na predstavitvi nezbran zaradi zlovescega pogleda… Navadno imas stvari kar pod kontrolo 🙂 Sicer pa je moj nasvet naslednji (verjetno ti ga pravim ze v stoto, a kaj ko noces poslusat):
Microsoft Word -> LaTeX (editor po zelji)
Microsoft Excel -> GnuPlot
Res ne razumem, kaj se toliko jezis na Microsoftovce. Napaka je v tebi – kaj pa pricakujes, da bodo njihovi programi prav delali!
Uzivaj (in pa migaj, da ne zmrznes, seveda)!
LP, Tea
P.S. Slikce so super! Upam, da bos nadaljeval s fotodokumentiranjem.
Hm, tale Gnuplot mi čisto prevec smrdi po Linuxu. In glede na to, da tule v Kanadi Linux uporabljam, lahko rečem, da antipatija do njega temelji na izkušnjah, ne na predsodkih – o tem imam ob priliki namen še kaj napisati v blogu. Pa tudi hudo bi me presenetilo, če ne bi Gnuplot imel kake vsaj tako nadležne muhe, kot je tale Excelova, nad katero bentim. Pravzaprav se celo tebe spomnim, da si že spraševala ljudi, kako Gnuplot prepricati, nej ne počne nekih neumnosti. Ali morda hočeš reci, naj uporabljam Gnuplot, ker zanj pričakujem, da ne bo delal, in torej ne bom neprijetno presenečen? 😉
Za fotke me pa veseli, da so ti vseč. Bom vsekakor še slikal – bržkone že tale vikend, ko jo bom mahnil v mesto, čeprav je spet postalo zoprno mrez.