Ta mesec se obeta precej legacyja, med drugim zato, ker so se Wizardi odločili, da bodo letos v vseh državah priredili (no, pravzaprav namignili domorodcem, naj priredijo, in primaknili dokaj bogate nagrade) legacy championshipe. Odločitev nadvse odobravam, sploh po uspehu na lanskem vintage championshipu (čeprav sem imel takrat kajpada boljše možnosti, ker imam v vintagu pred slovenskimi nasprotniki bistveno večjo prednost pri založenosti s kartami kot v legacyju).

V nedeljo so tekmovanje v legacyju organizirali Mariborčani. Z gorenjskega konca se nas je v štajersko prestolnico odpravila družbica osmih. Po poti smo imeli par postankov in malo smo se izgubili, tako da smo na koncu na prizorišče prispeli z malone uro zamude. A ker smo bili skoraj polovica vseh tekmovalcev, bi brez nas pač težko začeli. Tekmovanje se je odvijalo v prostorih nečesa, kar naj bi postalo trgovina z igrami – upam, da jim bo uspelo, kajti kraj je simpatičen.

Glede na to, da mi je bilo rečeno, da se v Mariboru kombo ne igra dosti, sem sklenil poizkusiti srečo z survival advantagom (podobnim temule, le da brez burning wishev). Proti kurjavi, črni štihanciji in ne najbolj standardnemu rifterju se je obnesel prav zadovoljivo, namlatil pa sem celo Martina z iggy popom (proti kateremu bi bil pravzaprav moral izgubiti, ampak sem imel pač srečo – čeprav je konec koncev res, da je ena od odlik survival advantaga konsistentnost, kar za kombo načeloma ne velja). Tako sem se prebil do polfinala, kjer sem izgubil proti Juretu, končnemu zmagovalcu, ki je takisto igral survival advantage.

Jure me je premagal že v švicarskem delu tekmovanja. Rekel bi, da sem takrat izgubil zato, ker je imel od mene več sreče: eno igro je potegnil survival of the fittest, jaz pa ne, eno je imel pa izjemno hiter začetek, medtem ko je meni primanjkovalo mane (čeprav sem survival imel in bi bil zato verjetno zmagal, če bi bila igra trajala malo dlje). V polfinalnem dvoboju je v prvi igri Jure survival potegnil nekaj potez pred mano, ampak se mi zdi, da bi ga bil vseeno lahko porazil, če bi bil igral bolje. V drugi igri sva oba imela na mizi survival, oba sva igrala slabo, ampak ker sem jaz igral malo manj slabo, sem zmagal (je pa treba reči, da je zrcalna igra, v kateri imata oba igralce survival, skrajno težavna). Tretjo igro je spet odločila sreča: Jure je survival imel, jaz pa ne in v takih primerih ni mogoče veliko storiti.

Drugi kupček, proti kateremu se mi je zataknilo v švicarskem delu tekmovanja, je bil modro-zeleni madness (z izjemno nadležnimi ninjami of the deep hours), za katerega se mi zdi, da mi dela težave ne glede na to, kaj igram. Verjetno pač zato, ker je dober, čeprav mi osebno nekako ne ugaja. No, pa priznati moram, da je bilo tokrat za težave zaslužnih tudi nekaj neumnosti, ki sem jih zagrešil.

Mislim, da je v metaigrah z malo komba (kakršna slovenska navadno je) survival advantage solidna izbira (navsezadnje o tem priče tudi njegova zmaga v Mariboru), poleg tega pa so mi bili kupčki s survivalom vedno všeč. Vseeno pa nisem prepričan, če se bom še odločil zanj, ker je občutek nemoči, ko ti nasproti sedi igralec s kombom, zelo neprijeten. Če se bom, pa moram najti kako učinkovito orožje za zrcalne igre. In seveda bi bilo v vsakem primeru koristno bolje igrati.